Poudarki Druge Mojzesove knjige
Jehovova beseda je živa
Poudarki Druge Mojzesove knjige
TO JE resnična zgodba o rešitvi tistih, ki so jih ‚neusmiljeno priganjali k delu‘. (2. Mojzesova 1:13) Je tudi vznemirljiva pripoved o rojstvu naroda. Med njenimi privlačnimi značilnostmi so osupljivi čudeži, vzvišena zakonodaja in izdelava shodnega šotora. To je splošni oris vsebine Druge Mojzesove knjige.
Druga Mojzesova knjiga, ki jo je napisal hebrejski prerok Mojzes, vsebuje pripoved o doživetjih Izraelcev v 145 letih – od Jožefove smrti leta 1657 pr. n. š. do dokončanja shodnega šotora leta 1512 pr. n. š. Vendar pripoved ni le gola zgodovina. Je del Božje besede oziroma sporočila človeštvu. Zato je ‚živa in krepka‘. (Hebrejcem 4:12) Druga Mojzesova knjiga je torej za nas danes zares pomembna.
‚BOG JE USLIŠAL NJIH STOKANJE‘
Jakobovi potomci se v Egiptu tako hitro množijo, da faraon izda odlok, s katerim jih zasužnjijo. Poleg tega ukaže, naj usmrtijo vse izraelske novorojene dečke. Mojzes, ki je bil takrat star komaj tri mesece, pa ubeži takšnemu koncu in faraonova hči ga sprejme za svojega. Čeprav Mojzes odrašča v vladarski družini, se pri 40 letih postavi na stran svojega ljudstva in ubije Egipčana. (Dejanja 7:23, 24) Prisiljen je zbežati, zato se zateče v Madian. Tam se poroči in živi kot pastir. Pri grmu, ki je v plamenih po čudežu, mu Jehova naroči, naj se vrne v Egipt ter Izraelce izpelje iz suženjstva. Njegov brat Aron je postavljen, da govori v njegovem imenu.
Odgovori na svetopisemska vprašanja:
3:1 – Kakšen duhovnik je bil Jetro? V patriarhalnih časih je družinski poglavar služil kot duhovnik za svojo družino. Jetro je bil očitno patriarhalni poglavar madianskega plemena. Madianci so bili Abrahamovi potomci po Keturi, zato so morda bili seznanjeni s čaščenjem Jehova. (1. Mojzesova 25:1, 2)
4:11 – Kako Jehova ‚stori koga nemega, gluhega ali slepega‘? Jehova je včasih res povzročil slepoto ali nemost, vendar ni odgovoren za vse primere takšnih invalidnosti. (1. Mojzesova 19:11; Lukež 1:20–22, 62–64) Te so posledica podedovanega greha. (Job 14:4; Rimljanom 5:12) Toda ker je Bog te razmere dovolil, je lahko rekel, da je on tisti, ki »stori« koga nemega, gluhega ali slepega.
4:16 – Kako je bil Mojzes Aronu »kakor Bog«? Mojzes je bil Božji predstavnik. Zato je Aronu, ki je govoril kot Mojzesov predstavnik, postal »kakor Bog«.
Pouk za nas:
1:7, 14. Jehova je podpiral svoje ljudstvo, ko so ga v Egiptu zatirali. Podobno skrbi za današnje Priče, tudi med hudim preganjanjem.
1:17–21. Jehova se nas spominja nam »v dobro«. (Nehemija 13:31)
3:7–10. Jehova se odziva na vpitje svojega ljudstva.
3:14. Jehova vselej izpolni svoje namene. Zato smo lahko prepričani, da bo naše biblijsko upanje uresničil. *
4:10, 13. Mojzes je tako malo zaupal v svojo zmožnost govorjenja, da je Boga Jehova kljub zagotovilu o njegovi podpori rotil, naj pošlje koga drugega, da bi govoril s faraonom. Toda Jehova je kljub temu uporabil Mojzesa, dal mu je modrost in moč, ki ju je potreboval za izpolnitev naloge. Ne osredinjajmo se na svoje pomanjkljivosti, temveč se zanašajmo na Jehova ter zvesto izpolnjujmo nalogo oznanjevanja in poučevanja. (Matevž 24:14; 28:19, 20)
OSUPLJIVI ČUDEŽI ODPREJO POT V REŠITEV
Mojzes in Aron prideta pred faraona s prošnjo, naj Izraelcem dovoli, da bi v pustinji praznovali praznik Jehovu. Egiptovski vladar prošnjo grobo zavrne. Jehova po Mojzesu povzroči strašne nadloge, in to eno za drugo. Faraon šele po deseti nadlogi dovoli, da Izraelci odidejo. Vendar se kmalu s svojo vojsko požene v divje zasledovanje. Toda Jehova odpre pot za pobeg skozi Rdeče morje in reši svoje ljudstvo. Nad egipčanskimi zasledovalci se morje zapre, zato v njem utonejo.
Odgovori na svetopisemska vprašanja:
6:3 – V katerem pogledu Bog ni razodel svojega imena Abrahamu, Izaku in Jakobu? Ti očaki so uporabljali Božje ime in od Jehova prejemali obljube. Niso pa Jehova poznali kot takega, ki te obljube izpolnjuje, saj tega niso doživeli. (1. Mojzesova 12:1, 2; 15:7, 13–16; 26:24; 28:10–15)
7:1 – Kako je bil Mojzes postavljen za »boga Faraonu«? Bog je dal Mojzesu moč in oblast nad faraonom. Zato se mu tega vladarja ni bilo treba bati.
7:22 – Kje so egiptovski duhovniki dobili vodo, ki se ni spremenila v kri? Lahko so uporabili vodo, ki so jo iz Nila zajeli pred to nadlogo. Pitno vodo pa so očitno lahko dobili tudi z izkopavanjem vodnjakov v vlažni zemlji blizu Nila. (2. Mojzesova 7:24)
8:26, 27 – Zakaj je Mojzes rekel, da bi bile žrtve Izraelcev ‚gnusoba Egipčanom‘? V Egiptu so častili mnogo različnih živali. Zato je Mojzes s tem, ko je omenil žrtve, navedel še dodaten razlog, da bi Izraelci lahko odšli in žrtvovali Jehovu.
12:29 – Koga se je štelo med prvorojence? K prvorojencem so spadali samo ljudje in živali moškega spola. (4. Mojzesova 3:40–51) Faraon, ki je bil tudi sam prvorojenec, ni bil umorjen. On je imel svojo družino. V deseti nadlogi niso umrli družinski poglavarji, temveč prvorojeni sinovi v družini.
12:40 – Kako dolgo so Izraelci prebivali v egiptovski deželi? Tukaj omenjenih 430 let obsega čas, ki so ga Izraelovi sinovi preživeli »v egiptovski in kanaanski deželi«. * (Reference Bible) Leta 1943 pr. n. š. je 75-letni Abraham na poti v Kanaan prečkal Evfrat. (1. Mojzesova 12:4) Od takrat pa do časa, ko je 130-letni Jakob vstopil v Egipt, je minilo 215 let. (1. Mojzesova 21:5; 25:26; 47:9) To pomeni, da so Izraelci zatem v Egiptu preživeli enako dolgo dobo, torej 215 let.
15:8 – Ali so bile ‚zgoščene‘ vode Rdečega morja v resnici zmrznjene vode? Hebrejski glagol, preveden z ‚zgoščene‘, pomeni skrčiti se oziroma stisniti se. V Jobovi knjigi 10:10 se ta izraz pojavlja v zvezi s sesirjenim mlekom. Zgoščene vode se torej ne nanašajo nujno na zmrznjene vode, led. Če bi bil ‚silen vzhodnik‘, omenjen v Drugi Mojzesovi knjigi 14:21, tako mrzel, da bi zamrznil vode, bi bil nedvomno kje omenjen tudi izjemen mraz. Te vode ni zadrževalo nič vidnega, zato je bilo videti, kakor da so zgoščene, strjene oziroma stisnjene.
Pouk za nas:
7:14–12:30. Deset nadlog niso bile le naključni dogodki. Bile so napovedane in so se zgodile natanko ob določenem času. Prav živo so prikazale Stvarnikov nadzor nad vodo, sončno svetlobo, žuželkami, drugimi živalmi in ljudmi! Nadloge prav tako kažejo, da lahko Bog privede nesrečo nad svoje sovražnike, svoje častilce pa zaščiti.
11:2; 12:36. Jehova blagoslavlja svoje ljudstvo. Očitno je poskrbel, da so Izraelci dobili plačilo za svoje trdo delo v Egiptu. V deželo niso vstopili kot vojni ujetniki, ki se jih je zasužnjevalo, temveč kot svoboden narod.
14:30. Lahko smo prepričani, da bo Jehova v prihajajoči ‚veliki stiski‘ rešil svoje častilce. (Matevž 24:20–22; Razodetje 7:9, 14)
JEHOVA USTANOVI TEOKRATIČEN NAROD
Izraelci se tretji mesec po osvoboditvi iz Egipta utaborijo ob vznožju gore Sinaj. Tam prejmejo Deset zapovedi in druge zakone, stopijo v zavezo z Jehovom ter postanejo teokratičen narod. Mojzes preživi na gori 40 dni. Tu prejme navodila glede pravega čaščenja in izdelave Jehovovega shodnega šotora, ki je prenosen tempelj. Medtem si Izraelci naredijo zlato tele in ga častijo. Ko se Mojzes spusti z gore, se ob tem, kar zagleda, tako razjezi, da razbije kamniti plošči, ki mu jih je dal Bog. Po zasluženi kazni, ki doleti prestopnike, se ponovno vzpne na goro in prejme drugi plošči. Po njegovi vrnitvi pričnejo izdelovati shodni šotor. Ta čudoviti šotor skupaj z opremo dokončajo in postavijo ob koncu Izraelovega prvega leta po osvoboditvi. Jehova zatem napolni šotor s svojo slavo.
Odgovori na svetopisemska vprašanja:
20:5 – Kako Jehova ‚obiskuje [kaznuje, NW] krivico očetov‘ na prihodnjih rodovih? Vsak posameznik, ki je dovolj star, da je sposoben prevzeti odgovornost, je sojen po lastnem vedenju in stališču. Toda ko se je izraelski narod obrnil k malikovalstvu, je trpel posledice še več rodov zatem. Zaradi verskega prestopništva naroda so čutili posledice celo zvesti Izraelci, saj jim je bilo težje ostati na poti značajnosti.
23:19; 34:26 – Kaj je pomenila prepoved, naj se kozliča ne kuha v mleku njegove matere? Kuhanje kozliča (mladička koze ali katere druge živali) v mleku njegove matere je bil po navedbah poganski obred, s katerim naj bi priklicali dež. In to še ni vse. Materino mleko je namenjeno hranjenju mladiča, zato bi bilo kuhanje potomca v njenem mleku kruto dejanje. Ta zakon je Božjemu ljudstvu pomagal razumeti, da bi morali biti sočutni.
23:20–23 – Kdo je bil tu omenjeni angel in kako je bilo Jehovovo ime »v njem«? Ta angel je bil verjetno Jezus v svojem predčloveškem obstoju. Jehova ga je uporabil, da je vodil Izraelce na poti v Obljubljeno deželo. (1. Korinčanom 10:1–4) Jehovovo ime je »v njem« tako, da ima Jezus glavno vlogo pri podpiranju in posvečevanju imena svojega Očeta.
32:1–8, 25–35 – Zakaj Aron ni bil kaznovan, ker je naredil zlato tele? Aron v srcu ni bil naklonjen malikovalstvu. Pozneje se je očitno pridružil drugim levitom, ki so se postavili na Božjo stran, in proti tistim, ki so se uprli Mojzesu. Ko so bili krivci usmrčeni, je Mojzes spomnil ljudstvo, da je zelo grešilo, in tako nakazal, da so bili poleg Arona še drugi deležni Jehovovega usmiljenja.
33:11, 20 – Kako je Bog govoril z Mojzesom »iz obličja v obličje«? Izraz označuje zaupen dvostranski pogovor. Mojzes se je pogovarjal z Božjim predstavnikom in po njem ustno prejel Jehovova navodila. Toda Mojzes Jehova ni videl, saj ‚človek ne more videti Boga in ostati živ‘. Jehova pravzaprav ni osebno govoril z Mojzesom. Postava »je bila urejena po angelih, po roki srednika,« piše v Listu Galatom 3:19.
Pouk za nas:
15:25; 16:12. Jehova dobro skrbi za svoje ljudstvo.
18:21. Moški, ki se jih izbere za odgovorne prednosti v krščanski občini, morajo biti tudi sposobni, bogaboječi, vredni zaupanja in nesebični.
20:1–23:33. Jehova je največji Postavodajalec. Ko so Izraelci ubogali njegove zakone, jim je to omogočilo, da so ga častili prav in z veseljem. Jehova ima tudi danes teokratično organizacijo. Če sodelujemo z njo, nam to prinese veselje in varnost.
Zares pomembna za nas danes
Kaj Druga Mojzesova knjiga odkriva o Jehovu? Predstavi ga kot ljubečega Oskrbovalca, neprimerljivega Rešitelja in Izpolnjevalca svojih namenov. On je Bog, ki svoje ljudstvo organizira in ga vodi kot vrhovni vladar.
Pri tedenskem branju Biblije, ki je del vaše priprave na Teokratično strežbeno šolo, vas bo to, kar boste izvedeli iz Druge Mojzesove knjige, nedvomno močno ganilo. Ko boste premišljevali o tem, kar je zapisano pod podnaslovom »Odgovori na svetopisemska vprašanja«, boste dobili večji vpogled v določene svetopisemske odlomke. Iz pojasnil pod »Pouk za nas« boste lahko vsak teden razbrali, kako koristen je odlomek iz Biblije, ki ste ga prebrali.
[Slika na straneh 24, 25]
Jehova je krotkemu Mojzesu naročil, naj Izraelce izpelje iz suženjstva
[Slika na strani 25]
Deset nadlog je prikazalo Stvarnikov nadzor nad vodo, sončno svetlobo, žuželkami, drugimi živalmi in ljudmi
[Slika na straneh 26, 27]
Jehova je po Mojzesu organiziral Izraelce v teokratičen narod
[Podčrtne opombe]
^ odst. 3 Glej knjigo Zbližaj se z Jehovom, stran 9, odstavek 8.
^ odst. 1 Samarijansko Peteroknjižje, Septuaginta in Jožefovi zapisi odkrivajo, da se je 430 let pričelo šteti, ko je Abraham vstopil v kanaansko deželo, in se je končalo, ko so Izraelci odšli iz Egipta.