Lepota Jehovovega stvarstva

‚Veličasten si, bolj nego gore‘

OPAZOVATI, kako z vrha gore Fudži ugaša jutranja zarja, je nepozabno doživetje. Ognjeno obarvano sonce prodira izza obzorja ter osvetljuje bel sneg in sivo ognjeniško skalo. Ob rojstvu novega dne se ostre sence gore hitro razlivajo kilometre daleč čez hribe in doline.

Veličastne gore, kot je gora Fudži (zapisano s pismenkami pomeni »brez primere«), nas vedno znova prevzamejo. Pravzaprav se ob njihovi veličini morda počutimo prav ponižne! Mnogi ljudje zaradi veličastnosti gora verjamejo, da so najvišji vrhovi, ki so običajno zaviti v meglo in oblake, bivališča bogov.

Edini Bog, ki ga gorski vrhovi res poveličujejo, je njihov mojstrski Stvarnik, Jehova. On sam »upodablja gore«. (Amos 4:13) Gore pokrivajo skoraj četrtino zemlje. Bog je ob ustvaritvi našega planeta pognal v tek tudi sile, ki so nazadnje povzročile nastanek spektakularnih vrhov in gorskih verig. (Psalm 95:4) Menijo na primer, da sta himalajsko in andsko gorovje nastali zaradi ogromnega dvigovanja gmot globoko v zemlji ter premikanja plošč zemeljske skorje.

Ljudje ne moremo popolnoma razumeti, kako in zakaj so gore nastale. Zato nismo sposobni odgovoriti na ti vprašanji, ki ju je Jehova postavil pravičnemu Jobu: »Kje si bil, ko sem postavljal temelje zemlji? [. . .] V kaj so vtaknjeni podstavni stebri njeni?« (Job 38:4–6)

Vemo pa, da je naše življenje odvisno od gora. Gore se imenujejo tudi naravni vodni stolpi, saj se gorski izviri izlivajo v vse glavne reke, polovica zemeljskih prebivalcev pa je glede vode odvisna ravno od gora. (Psalm 104:13) V reviji New Scientist piše, da »od 20 glavnih svetovnih prehranskih rastlin, 6 od teh izvira iz gora«. V Božjem obljubljenem novem svetu bo v ekološko uravnovešenih razmerah »preobilo [. . .] žita v deželi, do vrhov gorá«. (Psalm 72:16; 2. Petrov 3:13)

Mnogi ljudje se ob besedi gorovje spomnijo na evropske Alpe. Ti vrhovi, tudi tukaj prikazana Civetta, čudovito dokazujejo, da obstaja Stvarnik. (Psalm 98:8) Hvalijo Jehova, ki »s svojo močjo trdno postavlja gore«. * (Psalm 65:6, NW)

Lepota Alp z zaledenelimi grebeni in vrhovi, s snegom pokritimi pobočji, dolinami in jezeri ter travniki, prav zares zbuja strahospoštovanje. Kralj David je Jehova predstavil kot tistega, ki povzroča, »da poganja trava po gorah«. (Psalm 147:8, SSP)

Stolpasti kras, kot je hribovje Guilin na Kitajskem, je morda videti manj veličastno od Alp, toda odlikuje se po edinstveni lepoti.  Vzdolž reke Li se vzpenjajo apnenčasti stolpiči, ki obiskovalce presunejo s svojo krasoto. Kdor opazuje, kako se kristalno čiste vode prelivajo čez to skrivnostno hribovje, se morda spomni psalmistovih besed: »Ti [Jehova] izpuščaš studence po dolinah, da tečejo med gorami.« (Psalm 104:10)

Gore nas res upravičeno prevzamejo, saj v njih prepoznamo veličasten del tega, kako Stvarnik ljubeče skrbi za blaginjo in veselje človeštva. Toda ne glede na to, kako občudovanja vredne so lahko gore, se ne morejo primerjati z veličastnostjo Jehova. On je zares »veličasten, bolj nego gore«. (Psalm 76:4)

[Podčrtna opomba]

[Okvir/slika na strani 9]

Deset odstotkov svetovnega prebivalstva živi v gorskih predelih. Toda to ni nepremagljiva ovira ljudem, ki razglašajo dobro novico o Božjem kraljestvu. Ti kristjani imajo veliko dela na mnogih visoko ležečih področjih. »Kako lepe so na gorah noge blagovestnika, ki proglaša mir, oznanja blagovest o dobrem, proglaša zveličanje!« (Izaija 52:7)

»Visoke gore so za kozoroge,« je zapel psalmist. (Psalm 104:18, SSP) Kozorogi, kot je ta nubijski kozorog z veličastnim rogovjem, spadajo med gorske prebivalce z najzanesljivejšo hojo. Drzno hodijo po skalnih policah, ki so tako ozke, da se zdijo neprehodne. Dobro je usposobljen za življenje na nedosegljivih krajih, delno tudi zaradi zgradbe parkljev. Na njih je reža, ki se pod kozorogovo težo lahko razširi, kar daje živali, kadar stoji ali hodi po ozkih skalnih policah, čvrst oprijem. Kozorog je res prava mojstrovina!

[Slika na strani 9]

Gora Fudži, otok Honšu, Japonska