Ali je vaš pogled usmerjen v nagrado?

BOLEZEN napreduje počasi. Sprva postopoma peša človekov periferni vid. Če se je ne zdravi, lahko prizadene še središčni vid. Na koncu lahko povzroči popolno izgubo vida. Za katero bolezen torej gre? Glavkom – najpogostejši vzrok slepote.

Dobesedni vid nam lahko slabi počasi in zahrbtno, enako pa se lahko zgodi z nečim še dragocenejšim – z našim duhovnim vidom. Zato je zelo pomembno, da je naš pogled izostren in usmerjen na duhovne reči.

Osredotočajmo se na nagrado

To, »kar se ne vidi« dobesedno, je veličastna nagrada večnega življenja, ki jo Jehova ponuja svojim zvestovdanim služabnikom. (2. Korinčanom 4:18) Seveda kristjani služimo Bogu predvsem zaradi tega, ker ga ljubimo. (Matevž 22:37) Vseeno pa Jehova želi, da se nagrade močno veselimo. Želi, da bi v njem videli velikodušnega Očeta, ki je »plačevalec tistim, ki ga iščejo«. (Hebrejcem 11:6) Zato tisti, ki resnično poznajo in ljubijo Boga, cenijo blagoslove, ki jih je obljubil, in hrepenijo po njihovi izpolnitvi. (Rimljanom 8:19, 24, 25)

Veliko bralcem te revije, pa tudi spremne revije Prebudite se!, so všeč umetniške ilustracije, ki prikazujejo prihodnji raj na zemlji. Seveda ne vemo natanko, kakšna bo videti rajska zemlja, zato so objavljene slike zgolj umetniški prikazi, ki temeljijo na biblijskih odlomkih, kot je denimo Izaija 11:6–9. Vseeno pa je neka kristjanka dejala: »Ko v Stražnem stolpu in Prebudite se! vidim slike prihodnjega raja, si jih podrobno ogledam, kakor ljudje pregledajo turistični katalog. Skušam si predstavljati, da sem tam, saj resnično upam, da bom v od Boga določenem času tam tudi res živela.«

Podobno je čutil apostol Pavel glede svojega »nebeškega klica« (NW). Ni mislil, da ga je že dosegel, saj se je moral do konca izkazati za zvestega. Zato se je še naprej ‚vzpenjal po tem, kar je spredaj‘. (Filipljanom 3:13, 14) Tudi Jezus je prestal smrt na mučilnem kolu »za namenjeno mu veselje«. (Hebrejcem 12:2)

Ali kdaj dvomite o tem, da boste vstopili v novi svet? Vsekakor ni dobro, da smo glede tega preveč samozavestni, saj bomo nagrado življenja prejeli le, če bomo zvesti do konca. (Matevž 24:13) Toda če se po svojih najboljših močeh trudimo izpolnjevati Božje zahteve, smo lahko povsem prepričani, da bomo nagrado prejeli. Zapomnimo si, da Jehova  »noče, da se kdo pogubi, ampak da vsi pridejo do izpokorjenja«. (2. Petrov 3:9) Če zaupamo v Jehova, nam bo pomagal doseči naš cilj. Res, on ni takšen, da bi na ljudeh, ki se mu iskreno trudijo ugajati, iskal napake, zaradi katerih bi jih lahko zavrnil. (Psalm 103:8–11; 130:3, 4; Ezekiel 18:32)

To, da vemo, kaj Jehova čuti do svojega ljudstva, nam vliva upanje, ki pa je enako pomembno kakor vera. (1. Korinčanom 13:13) Grška beseda, ki se jo prevaja z »upanje«, v Bibliji pomeni tudi željno »pričakovanje dobrega«. S takšnim upanjem v mislih je apostol Pavel zapisal: »Želimo pa, da vsak izmed vas kaže isto gorečnost, da ohrani popolno gotovost upanja do konca: da se ne polenite, temuč postanete posnemalci njih, ki so po veri in stanovitnosti podedovali obljube.« (Hebrejcem 6:11, 12) Torej smo lahko gotovi, da se bo naše upanje uresničilo, če bomo še naprej zvesto služili Jehovu. V nasprotju z mnogimi svetnimi obeti, to upanje »ne razočara«. (Rimljanom 5:5, NW) Kako lahko potem ohranimo naše upanje živo in jasno pred očmi?

Kako si lahko izostrimo duhovni pogled

Z dobesednimi očmi se ne moremo osredotočiti na dve stvari hkrati. Enako je z našim duhovnim pogledom. Če se osredotočamo na stvari sedanje stvarnosti, Božjega obljubljenega novega sveta v mislih prav gotovo ne bomo več ostro videli. Sčasoma bo ta nejasna, ob stran potisnjena podoba morda izgubila svojo privlačnost in bo kratko malo izginila izpred naših oči. Kako žalostno bi bilo to! (Lukež 21:34) Zato je zelo pomembno, da ohranimo ‚preprosto oko‘ ter se tako osredotočamo na Božje kraljestvo in nagrado večnega življenja! (Matevž 6:22, NW)

Ohranjati preprosto oko ni vedno enostavno. Pozornost moramo posvečati vsakodnevnim težavam, poleg tega pa nas lahko tudi marsikaj odvrne, morda celo skušnjave. Kako lahko v takšnih razmerah ostanemo osredotočeni na Kraljestvo in Božji obljubljeni novi svet, ne da bi hkrati zanemarjali druge pomembne dejavnosti? Premislimo o trojem.

Dnevno preučujmo Božjo Besedo. Na duhovne reči lahko ostanemo osredotočeni, če redno beremo Biblijo in preučujemo na njej temelječe publikacije. Resda Božjo Besedo morda preučujemo že vrsto let, toda morali bi to nadaljevati, prav kakor moramo nenehno uživati telesno hrano, da bi se ohranili pri življenju. Ne nehamo jesti samo zato, ker smo v preteklosti pojedli že na tisoče obrokov. Potemtakem bi se morali iz Biblije nenehno, redno duhovno hraniti, ne glede na to, kako dobro jo poznamo. Tako bo naše upanje ostalo živo, naša vera in ljubezen pa močni. (Psalm 1:1–3)

 S cenjenjem poglobljeno premišljujmo o Božji Besedi. Zakaj je poglobljeno premišljevanje tako pomembno? Vsaj zaradi dveh razlogov. Prvič, s poglobljenim premišljevanjem lahko to, kar preberemo, osvojimo in začnemo močno ceniti. Drugič, če poglobljeno premišljujemo, ne moremo pozabiti Jehova, njegovih čudovitih del in upanja, ki nam ga je dal. Naj to ponazorimo: Izraelci, ki so skupaj z Mojzesom zapustili Egipt, so na lastne oči videli Jehovovo veličastno moč. Poleg tega so na poti proti svoji dedni posesti občutili, kako jih Jehova vodi in ljubeče ščiti. Toda kakor hitro so na poti v Obljubljeno deželo prišli v pustinjo, so se začeli pritoževati, s tem pa pokazali resno pomanjkanje vere. (Psalm 78:11–17) V čem je bila težava?

Izraelci niso bili več osredotočeni na Jehova in čudovito upanje, ki jim ga je dal, temveč so svoj pogled preusmerili na trenutne užitke in telesne potrebe. Priča so bili čudežnim znamenjem, toda kljub temu so se mnogi med njimi začeli nezvesto pritoževati. »Hitro so pozabili del njegovih [Jehovovih],« piše v Psalmu 106:13. (Poudarili mi.) Zaradi takšne neopravičljive brezbrižnosti tista generacija ni vstopila v Obljubljeno deželo.

Ob branju Svetega pisma oziroma biblijskoučnih pripomočkov si zato vzemite čas za poglobljeno premišljevanje o prebranem. To je nadvse pomembno za vaše duhovno zdravje in rast. Kadar na primer prebirate 106. psalm, ki smo ga delno navedli že prej, poglobljeno premišljujte o tem, kakšne lastnosti ima Jehova. Razmislite, kako potrpežljiv in usmiljen je bil z Izraelci. Preglejte, kako je storil vse, kar je bilo mogoče, da bi jim pomagal vstopiti v Obljubljeno deželo. Bodite pozorni na to, kako so se mu nenehno upirali. Predstavljajte si Jehovovo trpljenje in bolečino, ko je bil do skrajnosti usmiljen in potrpežljiv z brezčutnimi, nehvaležnimi ljudmi. Poleg tega lahko poglobljeno premišljujemo o 30. in 31. vrstici, ki opisujeta Pinehasa, kako se je trdno in pogumno zavzel za pravičnost. To nam zagotavlja, da Jehova ne pozabi svojih zvestovdanih služabnikov in jih bogato nagrajuje.

Živimo po biblijskih načelih. Z upoštevanjem biblijskih načel lahko na lastni koži občutimo, da Jehovovi nasveti zares učinkujejo. V Pregovorih 3:5, 6 piše: »Upaj v GOSPODA iz vsega srca svojega, na umnost svojo pa se ne zanašaj. Na vseh potih svojih ga spoznavaj, in on ravne naredi steze tvoje.« Pomislite, kako veliko ljudi zaradi nemoralnega življenja doživlja duševne, čustvene in telesne težave. Prepuščajo se trenutnim užitkom, gorje pa čutijo še veliko let, morda celo vse življenje. Povsem drugače pa je s tistimi, ki hodijo po ‚ozki poti‘. Okušajo, kako bo živeti v novi stvarnosti, kar jih spodbuja, da še naprej hodijo po poti življenja. (Matevž 7:13, 14; Psalm 34:8)

Živeti po biblijskih načelih je lahko izziv. Včasih je morda videti, da kakšna nesvetopisemska  rešitev ponuja takojšnje olajšanje iz težavnih razmer. Morda denimo v denarni stiski koga zamika, da bi delo v prid Kraljestva odrinil na drugo mesto. Vendar je tem, ki ravnajo po veri in ohranjajo osredotočen pogled na duhovne reči, navsezadnje zagotovljeno, da »se bo njim, ki se Boga boje, dobro godilo«. (Propovednik 8:12) Kristjan mora morda občasno delati nadure, toda nikoli ne bo postal podoben Ezavu, ki je preziral duhovne reči in jih zavrgel kot nepomembne. (1. Mojzesova 25:34; Hebrejcem 12:16)

Jezus je jasno razložil, kakšne odgovornosti imamo kot kristjani. Iskali naj bi »najprej kraljestva Božjega in njegove [Božje] pravičnosti«. (Matevž 6:33) Če bomo to delali, nam bo Jehova izkazal očetovsko ljubezen, tako da bomo imeli gmotne reči, ki jih potrebujemo. Vsekakor noče, da bi nas obremenjevale reči, za katere skrbi on. Naša zaskrbljenost je lahko kakor duhovni glavkom – če ga ne bomo zdravili, se bo naš pogled počasi zožil samo še na gmotne skrbi in na koncu bomo duhovno oslepeli. Če ostanemo v takšnem stanju, bo Jehovov dan prišel nad nas »kakor zanka«. Kako žalostno bi bilo to! (Lukež 21:34–36)

Ostanimo osredotočeni kakor Jozue

Ohranimo naše veličastno upanje na Kraljestvo jasno v mislih, tako da postavimo druge odgovornosti na primerno mesto. Če še naprej redno preučujemo Biblijo, o njej poglobljeno premišljujemo in živimo po njenih načelih, je lahko naše upanje trdno, prav kakor je bilo Jozuetovo. Medtem ko je Jozue Izraelce vodil v Obljubljeno deželo, je rekel: »Spoznajte torej z vsem svojim srcem in z vso dušo svojo, da ni izginila ne ena beseda iz vseh dobrih obljub, ki jih je za vas govoril GOSPOD, Bog vaš; vse se je uresničilo, ne ena beseda ni izginila.« (Jozue 23:14)

Naj vas upanje na Kraljestvo poživi in naj razvedri vaše dneve, tako da bi se to videlo v vašem razmišljanju, občutkih, odločitvah in delih. (Pregovori 15:15; Rimljanom 12:12)

[Slika na strani 21]

Ali kdaj dvomite o tem, da boste vstopili v novi svet?

[Slika na strani 22]

Pri preučevanju Biblije je zelo pomembno poglobljeno premišljevanje

[Slika na strani 23]

Ostanite osredotočeni na delo v prid Kraljestva