Upirajmo se duhu spreminjajočega se sveta

»Nismo prejeli duha tega sveta, ampak Duha, ki je iz Boga.« (1. KORINČANOM 2:12)

1. Glede česa je bila Eva prevarana?

»KAČA me je zapeljala.« (1. Mojzesova 3:13) S temi nekaj besedami je prva ženska Eva skušala pojasniti, zakaj se je uprla Bogu Jehovu. Čeprav to ni opravičevalo njenega napačnega dejanja, pa je bilo povedano vseeno resnica. Apostol Pavel je kasneje po navdihnjenju zapisal: ‚[Eva] je bila prevarana.‘ (1. Timoteju 2:14) Zavedena je bila v mišljenje, da ji bo neposlušno ravnanje (jesti prepovedani sad) koristilo in bo postala kakor Bog. Zapeljana je bila tudi glede identitete prevaranta. Še pomislila ni, da ji po kači dejansko govori Satan Hudič. (1. Mojzesova 3:1–6)

2. a) Kako Satan danes zapeljuje ljudi? b) Kaj je ‚duh tega sveta‘ in o katerih vprašanjih bomo v nadaljevanju razpravljali?

² Satan vse od Adama in Eve naprej zavaja ljudi. Pravzaprav »zapeljava vesoljni svet«. (Razodetje 12:9) Njegove metode se niso nič spremenile. Resda ne uporablja več dobesedne kače, vendar še vedno prikriva svojo identiteto. Po zabavni industriji, javnih občilih in drugih sredstvih zavaja ljudi v mišljenje, da Božjega ljubečega vodstva ne potrebujejo in da jim ne koristi. Zaradi Hudičevega neprestanega zapeljevanja so ljudje povsod po svetu razvili duha, ki kljubuje biblijskim zakonom in načelom. V Bibliji je imenovan ‚duh tega sveta‘. (1. Korinčanom 2:12) Ta duh močno vpliva na verovanje, stališča in vedenje tistih, ki ne poznajo Boga. Kako se ta duh kaže in kako se lahko upremo njegovemu kvarnemu vplivu? Poglejmo.

Moralne vrednote upadajo

3. Zakaj je ‚duh tega sveta‘ danes vse bolj očiten?

³ ‚Duh tega sveta‘ postaja danes vse bolj očiten. (2. Timoteju 3:1–5) Verjetno ste  opazili, da moralne vrednote upadajo. Sveto pismo pojasnjuje, zakaj je tako. Po ustanovitvi Božjega kraljestva leta 1914 je v nebesih izbruhnila vojna. Satan in njegovi demonski angeli so bili premagani in vrženi v bližino zemlje. To je Satana zelo razjezilo in odtlej si še bolj prizadeva zapeljevati svet. (Razodetje 12:1–9, 12, 17) Na vse mogoče načine se trudi ‚zapeljati, ko bi bilo mogoče, tudi izvoljence‘. (Matevž 24:24) Božji služabniki smo njegova glavna tarča. Skuša nam uničiti duhovnost, da bi tako izgubili Jehovovo naklonjenost in upanje na večno življenje.

4. Kako na Biblijo gledajo Jehovovi služabniki in kako nanjo gleda svet?

⁴ Satan skuša Biblijo, to dragoceno knjigo, ki nas uči o našem ljubečem Stvarniku, spraviti na slab glas. Jehovovi služabniki imamo Biblijo radi in jo cenimo. Vemo, da je Božja navdihnjena beseda, in ne človeška. (1. Tesaloničanom 2:13; 2. Timoteju 3:16) Toda Satanov svet bi želel, da bi drugače mislili. Na primer, v predgovoru knjige, ki napada Biblijo, piše: »Biblija ni prav nič ‚sveta‘, niti ni ‚Božja beseda‘. Niso je pisali od Boga navdihnjeni svetniki, temveč častihlepni duhovniki.« Tisti, ki se nagibajo k temu, da verjamejo takim trditvam, lahko hitro postanejo žrtev napačnega mišljenja, da lahko Boga častijo tako, kot to sami želijo, ali pa ga sploh ne častijo. (Pregovori 14:12)

5. a) Kaj je neki pisec dejal glede religij, ki ju povezujejo z Biblijo? b) Kako se nekatere splošno razširjene svetne zamisli razlikujejo od tega, kar piše v Bibliji? (Omeni misli iz okvirja na naslednji strani.)

⁵ Zaradi neposrednih in posrednih napadov na Biblijo ter verske hinavščine tistih, ki trdijo, da jo zagovarjajo, se na religijo, tudi tisto, ki jo povezujejo z Biblijo, vse bolj gleda z neodobravanjem. Po javnih občilih in v akademskih krogih religijo napadajo. Neki pisec opaža: »Ljudje judovstvu in krščanstvu na splošno niso naklonjeni. V najboljšem primeru gledajo nanju kot na nekaj starinskega, v najslabšem pa kot na nekaj zastarelega, kar ovira umsko zrelost in zavira znanstveni napredek. V zadnjih letih je prezir prerasel v zasmehovanje in odkrito sovražnost.« To sovražnost pogosto zanetijo tisti, ki zanikajo obstoj Boga in so zabredli »v ničeve misli«. (Rimljanom 1:20–22)

6. Kako gleda svet na spolne navade, ki jih Bog obsoja?

⁶ Nič presenetljivega torej ni, da se ljudje vse bolj oddaljujejo od vedenjskih meril, ki jih je določil Bog. Na primer, Biblija homoseksualne odnose opisuje kot ‚opolzke‘. (Rimljanom 1:26, 27, NW) Pravi tudi, da tisti, ki nečistujejo in prešuštvujejo, ne bodo podedovali Božjega kraljestva. (1. Korinčanom 6:9) Kljub temu v mnogih deželah takšne spolne navade ne le odobravajo, ampak  jih po knjigah, revijah, v pesmih, filmih in televizijskih oddajah celo poveličujejo. Za tiste, ki takšnemu početju odločno ugovarjajo, pravijo, da so ozkogledni, kritični in niso v koraku s sodobno napredno miselnostjo. Namesto da bi svet na Božja merila gledal kot na izraz ljubeče skrbi, jih ima za oviro osebni svobodi in izpolnitvi. (Pregovori 17:15; Juda 4)

7. Kaj naj bi se večkrat vprašali?

⁷ Svet se Bogu vse bolj upira, zato bi bilo modro, da pregledamo svoje stališče in vrednote. Občasno bi se morali v molitvi pošteno preiskati, da bi ugotovili, ali se nismo morda pričeli počasi oddaljevati od Jehovovega mišljenja in meril. Lahko bi se na primer vprašali: ‚Ali mi je všeč kaj, kar bi pred nekaj leti zavračal? Ali sem postal strpnejši do navad, ki jih Bog obsoja? Ali se nagibam k temu, da na duhovne reči ne gledam več tako resno, kot sem v preteklosti? Ali s svojim življenjem kažem, da mi je delo v prid Kraljestva na prvem mestu?‘ (Matevž 6:33) Takšno premišljevanje nam bo pomagalo upirati se duhu tega sveta.

Ne dovolimo, ‚da nas tok odplavi‘

8. Kako se lahko posameznik oddalji od Jehova?

⁸ Apostol Pavel je sokristjanom pisal: »Moramo biti bolj pozorni na to, kar smo slišali, da nas tok ne odplavi.« (Hebrejcem 2:1, SSP) Ladja, ki skrene z začrtane poti, ne bo prišla na cilj. Če kapitan ni pozoren na veter in tok, bo njegova ladja zlahka zaplula mimo varnega pristanišča in nasedla na čereh. Podobno lahko tudi nas, če ne pazimo na dragocene resnice iz Božje Besede, tok hitro odplavi od Jehova in doživimo duhovni brodolom. Da bi se nam zgodilo kaj takega, ni ravno treba, da resnico povsem zapustimo. Pravzaprav se le redki odvrnejo od Jehova naenkrat in premišljeno. Največkrat se postopno zapletejo v kaj, kar jim odvrača pozornost od Božje Besede. Skoraj neopazno jih potegne v greh. Takšni posamezniki se podobno kakor kapitan, ki je zaspal, zbudijo šele, ko je prepozno.

9. Kako vse je Jehova blagoslovil Salomona?

⁹ Razmislimo o življenju Salomona. Jehova mu je zaupal kraljevanje nad Izraelom. Dovolil mu je zgraditi tempelj in ga vodil, da je napisal dele Biblije. Dvakrat je z njim govoril in mu naklonil bogastvo, slavo in miroljubno vladavino. Predvsem pa ga je blagoslovil z veliko modrostjo. V Bibliji piše: »Bog je dal Salomonu modrosti in razumnosti jako obilo in širokosti srca kakor peska, ki je ob morskem bregu. In večja je bila modrost Salomonova nego modrost vseh sinov na Jutrovem in vsa modrost Egipčanov.« (1. kraljev 4:21, 29, 30; 11:9) Lahko bi pomislili: Če naj bi kdo ostal zvest Bogu, bi to  gotovo moral biti Salomon. Kljub temu je Salomon zabredel v odpadništvo. Kako je do tega prišlo?

10. Katerega navodila Salomon ni ubogal in kakšne so bile posledice?

¹⁰ Salomon je Božjo postavo dobro poznal in razumel. Gotovo je bil še posebej pozoren na navodila, ki so bila dana Izraelovim kraljem. Med temi je bilo naslednje: »[Kralj] tudi ne imej mnogo žen, da ne bi se odvrnilo njegovo srce.« (5. Mojzesova 17:14, 17) Kljub temu jasnemu navodilu je Salomon imel sedemsto žen in tristo priležnic. Mnoge med njimi so častile tuje bogove. Ne vemo sicer, zakaj si je Salomon vzel toliko žen, niti kako je to opravičil. Vemo pa, da ni ubogal Božjega jasnega navodila. Končalo se je točno tako, kot je svaril Jehova. Beremo: ‚[Salomonu] so žene naklonile srce, da je šel za drugimi bogovi.‘ (1. kraljev 11:3, 4) Modrost, ki jo je prejel od Boga, je postopno, a gotovo, izgubil. Tok ga je odplavil. Sčasoma mu je želja, da bi ustregel svojim poganskim ženam, izpodrinila željo, da bi ubogal Boga in mu ugajal. Kako žalostno, saj je prav Salomon pred tem zapisal »Bodi moder, sin moj, in razveseljuj srce moje, da lahko odgovorim njemu, ki bi mi kaj očital«! (Pregovori 27:11)

Duh tega sveta je močan

11. Kako to, kar sprejemamo v um, vpliva na naše razmišljanje?

¹¹ Iz Salomonovega zgleda se naučimo, kako nevarno je misliti, da svet že ne more vplivati na naše razmišljanje, saj poznamo resnico. Podobno kakor telesna hrana vpliva na naše telo, duševna hrana vpliva na naš um. To, s čimer hranimo um, vpliva na naše razmišljanje in stališče. Velika podjetja se tega dobro zavedajo in vsako leto porabijo milijarde evrov za oglaševanje svojih izdelkov. Uspešni oglasi skušajo z domiselnimi besedami in slikami vplivati na želje in kaprice potrošnikov. Oglaševalci tudi vedo, da ljudje ponavadi ne bodo oddrveli po izdelke, če bodo oglas videli samo enkrat ali dvakrat. Ko pa izdelek vidijo večkrat, se jim čez čas velikokrat priljubi. Oglaševanje je uspešno – drugače ne bi nihče vlagal vanj. Močno vpliva na razmišljanje in stališče ljudi.

12. a) Kako Satan vpliva na razmišljanje ljudi? b) Iz česa se vidi, da lahko Satan vpliva tudi na kristjane?

¹² Satan podobno kot kak oglaševalec širi svoje zamisli tako, da jih prikaže kot zelo privlačne, saj ve, da lahko sčasoma pridobi ljudi na svojo stran. Z zabavo in drugimi sredstvi zapeljuje ljudi v mišljenje, da je dobro slabo in slabo dobro. (Izaija 5:20) Celo nekateri pravi kristjani so postali žrtev Satanovega neprestanega širjenja izkrivljenih informacij. Biblija svari: »Duh pa razločno  pravi, da bodo v poslednjih časih nekateri odpadli od vere in poslušali zapeljive duhove in nauke hudobnih duhov, vsled licemerstva lažigovornikov, ki nosijo vžgano znamenje v svoji vesti.« (1. Timoteju 4:1, 2; Jeremija 6:15)

13. Kaj je slaba družba in kako družba vpliva na nas?

¹³ Nihče med nami ni imun pred duhom tega sveta. Vetrovi in tokovi Satanove stvarnosti so močni. Biblija nas modro opominja: »Nikar se ne dajte zapeljati. Slaba družba pokvari dobre nravi.« (1. Korinčanom 15:33, SSP) V slabo družbo lahko spada kar koli oziroma kdor koli (celo znotraj občine), ki odseva duha tega sveta. Če bi menili, da nam slaba družba ne more škoditi, ali ne bi potemtakem morali skleniti, da nam dobra družba ne more koristiti? Kako zgrešeno bi bilo takšno razmišljanje! Biblija jasno razloži: »Kdor hodi z modrimi, postane modrejši; kdor pa se druži z bedaki, se pohujša.« (Pregovori 13:20)

14. Kako se lahko upiramo duhu tega sveta?

¹⁴ Da bi se upirali duhu tega sveta, se moramo družiti z modrimi ljudmi – tistimi, ki služijo Jehovu. Um si moramo polniti z rečmi, ki nam izgrajujejo vero. Apostol Pavel je zapisal: »Kar je resnično, kar čestito, kar pravično, kar čisto, kar ljubeznivo, kar sloveče, če je kaka čednost in če kaka hvala, to premišljajte.« (Filipljanom 4:8) Ker imamo svobodno voljo, lahko izbiramo, o čem bomo premišljevali. Bodimo vedno odločeni premišljevati o rečeh, ki nas bodo zbližale z Jehovom.

Božji duh je močnejši

15. Kako so se kristjani v staroveškem Korintu razlikovali od drugih tamkajšnjih prebivalcev?

¹⁵ V nasprotju s tistimi, ki jih je zapeljal duh tega sveta, vodi prave kristjane Božji sveti duh. Pavel je občini v Korintu pisal: »Nismo prejeli duha tega sveta, ampak Duha, ki je iz Boga, da vemo, kaj nam je milostno daroval Bog.« (1. Korinčanom 2:12) Staroveško mesto Korint je bilo prežeto z duhom sveta. Večina tamkajšnjih prebivalcev je bila tako pokvarjena, da je izraz »korinčaniti« dobil pomen »živeti nemoralno«. Satan jim je zaslepil misli, zato so le malo ali sploh nič razumeli o pravem Bogu. (2. Korinčanom 4:4) Toda Jehova je s svojim svetim duhom nekaterim Korinčanom odprl oči in jim omogočil, da so spoznali resnico. Ta duh jih je spodbudil in vodil, da so v življenju naredili korenite spremembe in tako lahko dobili Božje odobravanje in blagoslov. (1. Korinčanom 6:9–11) Resda je bil duh sveta močan, vendar je bil Jehovov duh močnejši.

16. Kako lahko dobimo in obdržimo Božjega duha?

¹⁶ Danes je enako. Sveti duh je najmočnejša sila v vesolju in Jehova ga velikodušno daje vsem, ki v veri prosijo zanj. (Lukež 11:13) Toda da bi imeli Božjega duha, moramo narediti več, kot se le upirati duhu tega sveta. Redno moramo preučevati Božjo Besedo in naučeno udejanjati v življenju, tako bomo svojega duha oziroma stališče uglasili z Božjim mišljenjem. Če bomo tako delali, nas bo Jehova utrdil, da se bomo lahko  uprli vsaki taktiki, s katero bi nam Satan skušal uničiti duhovnost.

17. Kako nas lahko to, kar je doživel Lot, tolaži?

¹⁷ Čeprav kristjani nismo del sveta, vseeno živimo v njem. (Janez 17:11, 16) Nihče med nami se ne more povsem ogniti duhu tega sveta, saj morda delamo ali celo živimo z ljudmi, ki ne ljubijo Boga oziroma njegovih poti. Ali se počutimo kakor Lot, ki je ‚trpel‘, se celo mučil, zaradi nepostavnih dejanj Sodomljanov, med katerimi je prebival? (2. Petrov 2:7, 8) Če se, smo lahko potolaženi. Jehova je Lota zaščitil in rešil, in enako lahko tudi nas. Naš ljubeči Oče vidi in pozna naše okoliščine ter nam lahko pomaga in dá potrebnih moči, da bi ohranili duhovnost. (Psalm 33:18, 19) Če se torej zanašamo nanj, mu zaupamo in kličemo k njemu, nam bo pomagal upirati se duhu tega sveta, pa naj se znajdemo še v tako težkih okoliščinah. (Izaija 41:10)

18. Zakaj bi morali ceniti svoj odnos z Jehovom?

¹⁸ V svetu, ki je odtujen Bogu in zaveden od Satana, smo Jehovovi služabniki blagoslovljeni s tem, da poznamo resnico. Tako okušamo veselje in mir, ki ju ta svet nima. (Izaija 57:20, 21; Galatom 5:22) Cenimo čudovito upanje na večno življenje v raju, kjer ne bo več duha tega umirajočega sveta. Naš dragoceni odnos z Bogom varujmo kakor zaklad in hitro odpravimo vsako težnjo, da bi se duhovno oddaljili. Vedno bolj se zbližujmo z Jehovom in on nam bo pomagal upirati se duhu tega sveta. (Jakob 4:7, 8)

Ali lahko pojasnite?

• Kako vse Satan zavaja in zapeljuje ljudi?

• Kako se lahko obvarujemo pred tem, da bi se oddaljili od Jehova?

• Iz česa se vidi, da je duh tega sveta močan?

• Kako lahko dobimo in obdržimo duha, ki je od Boga?

[Preučevalna vprašanja]

[Tabela na strani 11]

SVETNA MODROST PROTI BOŽJI MODROSTI

Resnica je relativna – sami izberite, v kaj boste verjeli.

»[Božja] beseda je resnica.« (Janez 17:17)

Ko se odločate, kaj je prav in kaj narobe, se zanesite na svoja čustva.

»Varljivo je srce nad vse in hudo popačeno.« (Jeremija 17:9)

Delajte, kar vas je volja.

»[Ni] v moči moža, kako naj hodi in ravna stopinje svoje.« (Jeremija 10:23)

Bogastvo je ključ do sreče.

»Korenina vsega zlega [. . .] je srebroljubje.« (1. Timoteju 6:10)

[Slika na strani 10]

Salomon se je oddaljil od pravega čaščenja in se obrnil h krivim bogovom

[Slika na strani 12]

Satan podobno kakor oglaševalec širi duha tega sveta. Ali se mu upirate?