Bodimo pogumni kakor Jeremija

»Čakaj GOSPODA, bodi močan in naj se ohrabri srce tvoje, da, čakaj GOSPODA!« (PSALM 27:14)

1. Katerega dragocenega blagoslova se Jehovove priče veselimo?

JEHOVOVE PRIČE prebivamo v duhovnem raju. (Izaija 11:6–9) Skupaj s sokristjani, ki so v miru z Bogom Jehovom in drug z drugim, v tem svetu, prepolnem težav, uživamo v edinstvenem duhovnem okolju. (Psalm 29:11; Izaija 54:13) Naš duhovni raj se širi. K temu prispevamo vsi, ki ‚iz duše delamo Božjo voljo‘. (Efežanom 6:6) S čim? S tem da živimo v skladu z biblijskimi načeli in še druge učimo delati enako, zato jih vabimo, naj okusijo bogate blagoslove tega raja. (Matevž 28:19, 20; Janez 15:8)

2., 3. Kaj vse moramo pravi kristjani prestajati?

² Vendar to, da živimo v duhovnem raju, še ne pomeni, da nam ni treba prestajati preizkušenj. Še vedno smo nepopolni in trpimo zaradi bolezni, starosti in nazadnje tudi smrti. Prav tako smo priče izpolnjevanju prerokb, ki se nanašajo na ‚zadnje dni‘. (2. Timoteju 3:1) Vse človeštvo tarejo vojne, kriminal, bolezni, lakote ter druge hude tegobe, in Jehovove priče pri tem nismo izjema. (Marko 13:3–10; Lukež 21:10, 11)

³ Poleg vsega tega se tudi dobro zavedamo, da zunaj toplega okolja našega duhovnega raja pihajo hladni vetrovi nasprotovanja. Jezus je svoje sledilce posvaril: »Niste od sveta, temuč sem vas jaz odbral iz sveta, zato vas svet sovraži. Spominjajte se besede, ki sem jo vam jaz rekel: Hlapec ni večji od gospodarja svojega. Če so mene preganjali, bodo preganjali tudi vas.« (Janez 15:18–21) Danes ni nič drugače. Večina ljudi še vedno ne razume oziroma ne ceni naše oblike čaščenja. Nekateri nas kritizirajo, zasmehujejo ali, kot je opozoril Jezus, celo sovražijo. (Matevž 10:22) Pogosto smo tarča izkrivljenih informacij in zlonamerne propagande, ki jih širijo javna občila. (Psalm 109:1–3) Da, vsi se spoprijemamo s težavnimi okoliščinami in nekateri med nami utegnejo postati malodušni. Kako lahko zdržimo?

4. Kdo nam bo pomagal zdržati?

⁴ Pomagal nam bo Jehova. Psalmist je po navdihnjenju zapisal: »Mnoge so pravičnega nadloge, ali iz njih vseh ga reši GOSPOD.« (Psalm 34:19; 1. Korinčanom 10:13) Mnogi lahko potrdimo, da nas Jehova, če mu le povsem zaupamo, navda z močjo, da zdržimo vsakršno stisko. Ljubezen, ki jo čutimo do njega, in veselje, ki je pred nami, nam pomagata, da se malodušju in strahu postavimo po robu. (Hebrejcem 12:2) Tako smo lahko kljub težavam še naprej neomajni.

Božja beseda je okrepila Jeremija

5., 6. a) Katere zglede pravih častilcev, ki so zdržali, imamo? b) Kako se je Jeremija odzval, ko je bil poklican za preroka?

⁵ Skozi vso zgodovino so zvesti Jehovovi služabniki kljub težavnim razmeram ohranjali veselje. Nekateri so živeli v časih sodbe, ko je Jehova nad nezveste izlil svojo jezo. Med temi zvestimi častilci so bili Jeremija  in nekaj njegovih sodobnikov, pa tudi kristjani v prvem stoletju. Ti zgodovinski zgledi so v Bibliji zapisani nam v spodbudo in iz njih se lahko veliko naučimo. (Rimljanom 15:4) Razmislimo na primer o Jeremiju.

⁶ Jeremija je bil še mladenič, ko je bil poklican, da služi kot prerok v Judu. To ni bila lahka naloga. Mnogi so častili lažne bogove. Čeprav je bil Josija, ki je kraljeval, ko je Jeremija začel svojo službo, zvest, pa so bili vsi naslednji kralji nezvesti, in večina tistih, ki jim je bilo zaupano poučevanje ljudstva (preroki in duhovniki), ni podpirala resnice. (Jeremija 1:1, 2; 6:13; 23:11) Kako se je torej Jeremija počutil, ko ga je Jehova poklical za preroka? Bil je prestrašen! (Jeremija 1:8, 17) Spomnil se je svojega prvega odziva: »Jaz sem pa rekel: Oh, Gospod Jehova, govoriti ne znam, ker otrok sem.« (Jeremija 1:6)

7. Kako so se ljudje odzivali na Jeremijevo sporočilo in kako se je prerok zaradi tega počutil?

⁷ Ljudje, ki jim je Jeremija govoril, so bili večinoma ravnodušni in preroku so pogosto močno nasprotovali. Ob neki priložnosti ga je duhovnik Pashur udaril in ga dal vkleniti v klado. Jeremija je zapisal, kako se je takrat počutil: »Rečem: Ne bom Ga [Jehova] omenjal, ne govoril več v imenu Njegovem.« Morda se tudi vi včasih tako počutite in bi najraje odnehali. Bodite pozorni, kaj je Jeremiju pomagalo zdržati. Rekel je: »To [Božja beseda ali sporočilo] [je] srcu mojemu kakor goreč ogenj, zaprt v mojih kosteh, in pešam od prenašanja in strpeti ne morem več.« (Jeremija 20:9) Ali Božje besede na vas enako vplivajo?

Jeremijeva sodelavca

8., 9. a) Katera šibkost je prišla na dan pri Uriju in kakšne so bile posledice? b) Zakaj je Baruh postal malodušen in kako se mu je pomagalo?

⁸ Jeremija pri svojem preroškem delu ni bil sam. Imel je sodelavca, kar mu je bilo gotovo v spodbudo. Toda ta nista vedno ravnala modro. Prerok Urija je denimo Jeruzalem in Juda vneto svaril »prav kakor Jeremija«. Vendar ko je kralj Jojakim ukazal, naj Urija usmrtijo, je ta iz strahu zbežal v Egipt. To ga ni rešilo. Kraljevi možje so šli za njim, ga ujeli in pripeljali nazaj v Jeruzalem, kjer so ga nato tudi ubili. Kako zelo je to moralo Jeremija pretresti! (Jeremija 26:20–23)

⁹ Drug Jeremijev sodelavec je bil njegov tajnik Baruh. Ta je Jeremija odlično podpiral, toda ob neki priložnosti je tudi on izgubil duhovni pogled. Pričel se je pritoževati: »Gorje meni! ker GOSPOD je pridel togo žalosti moji; utrujen sem v zdihovanju svojem in ne najdem pokoja.« Postal je malodušen in pričel vse manj ceniti duhovne reči. Vseeno pa je Jehova Baruhu prijazno  dal moder nasvet, in popravil se je. Nato mu je bilo zagotovljeno, da bo preživel uničenje Jeruzalema. (Jeremija 45:1–5) Kako je moralo Jeremija spodbuditi, ko je Baruh ponovno pridobil duhovno uravnovešenost!

Jehova je svojega preroka podpiral

10. Kaj je Jehova Jeremiju obljubil glede podpore?

¹⁰ Najpomembnejše je to, da Jehova Jeremija ni zapustil. Razumel je, kako se njegov prerok počuti, ter mu vlil moči in priskrbel potrebno pomoč. Na primer, ko je Jeremija na začetku svoje službe potožil, da se za delo ne čuti sposobnega, mu je Jehova dejal: »Ne boj se jih; ker jaz sem s teboj, da te rešim, govori GOSPOD.« Zatem ko ga je podrobneje seznanil z nalogo, mu je še rekel: »Borili se bodo zoper tebe, ali premagali te ne bodo, kajti jaz sem s teboj, govori GOSPOD, da te rešim.« (Jeremija 1:8, 19) Kako tolažilno! In Jehova je svojo besedo tudi izpolnil.

11. Kako vemo, da je Jehova izpolnil obljubo, da bo Jeremija podpiral?

¹¹ Tako je lahko Jeremija, potem ko so ga vklenili v klado in izpostavili javnemu posmehu, z zaupanjem dejal: »GOSPOD je z menoj, podoben junaku strašnemu, zato se bodo oni, ki me preganjajo, spoteknili in ne zmagali; sram jih bode silno.« (Jeremija 20:11) Ko so v kasnejših letih Jeremija hoteli umoriti, je bil Jehova še naprej z njim. Skupaj z Baruhom je preživel uničenje Jeruzalema in ostal svoboden, medtem ko so njegove preganjalce in tiste, ki se niso zmenili za njegova opozorila, umorili ali odvlekli v Babilon.

12. Česa ne bi smeli pozabiti, četudi imamo upravičene razloge, da postanemo malodušni?

 ¹² Podobno kakor Jeremija tudi veliko današnjih Jehovovih prič doživlja nadloge. Kot smo omenili že prej, do nekaterih pride zaradi naše nepopolnosti, druge so posledica kaotičnih razmer v svetu, spet druge pa povzročajo tisti, ki nasprotujejo našemu delu. Zaradi takšnih nadlog lahko zapademo v malodušje. Kakor Jeremija se morda tudi sami pričnemo spraševati, ali bomo lahko še naprej vztrajali. Povsem stvarno je pričakovati, da bomo tu in tam malodušni. To preizkusi, kako močno ljubimo Jehova. Zato nikakor ne dovolimo, da bi nas malodušje odvrnilo od služenja Jehovu, kot se je to zgodilo Uriju. Raje posnemajmo Jeremija in bodimo prepričani, da nas bo Jehova podpiral.

Kako se spoprijeti z malodušjem

13. Kako lahko posnemamo Jeremijev in Davidov zgled?

¹³ Jeremija se je z Bogom Jehovom redno pogovarjal. Odkrival mu je svoja najgloblja čustva in ga rotil za moč. Zares nam je dal zgled, vreden posnemanja. K istemu Viru moči se je obračal tudi David iz davnine. Zapisal je: »Besede moje čuj, GOSPOD, ozri se na premišljevanje moje. Poslušaj vpitja mojega glas, Kralj moj in Bog moj, kajti k tebi molim.« (Psalm 5:1, 2) Navdihnjena pripoved o Davidovem življenju kaže, da mu je Jehova vedno znova odgovarjal, ko ga je v molitvi prosil za pomoč. (Psalm 18:1, 2; 21:1–5) Podobno je tudi nam, ko nas mučijo težka bremena ali pa se nam težave zdijo nepremostljive, v veliko tolažbo, če se v molitvi obračamo k Jehovu in mu odpremo srce. (Filipljanom 4:6, 7; 1. Tesaloničanom 5:16–18) Jehova nam rad prisluhne. Zagotavlja nam, da ‚skrbi za nas‘. (1. Petrov 5:6, 7) Toda ali ne bi bilo nerazumno, če bi k Jehovu najprej molili, potem pa ne bi prisluhnili temu, kar nam želi povedati?

14. Kako so Jehovove besede vplivale na Jeremija?

¹⁴ Kako nam Jehova govori? Premislimo še enkrat o Jeremiju. Ker je bil Jeremija prerok, je Jehova z njim komuniciral neposredno. Jeremija opiše, kako so Božje besede vplivale na njegovo srce: »Ko so prišle besede tvoje, sem jih sprejel, in bila mi je beseda tvoja v veselje in radost srca mojega, kajti kličem se po imenu tvojem, o GOSPOD, Bog vojnih krdel.« (Jeremija 15:16) Da, Jeremiju je bilo v veselje, da se je klical po Božjem imenu, in Njegove besede so mu bile nekaj dragocenega. Zato si je kakor apostol Pavel močno želel objavljati sporočilo, ki mu je bilo zaupano. (Rimljanom 1:15, 16)

15. Kdaj se nam bodo Jehovove besede vsadile v srce in zaradi česa smo odločeni, da ne bomo molčali?

¹⁵ Danes Jehova z nikomer ne komunicira neposredno. Toda Božje besede imamo zapisane na straneh Biblije. Če torej Biblijo marljivo preučujemo in poglobljeno premišljujemo o naučenem, bodo Božje besede tudi našemu srcu »v veselje in radost«. Lahko smo navdušeni, da nosimo Božje ime, ko drugim govorimo o teh besedah. Nikoli ne izgubimo izpred oči dejstva, da danes nobeno drugo ljudstvo na svetu ne oznanja Božjega imena. Samo Jehovove priče objavljamo dobro novico o Božjem vzpostavljenem Kraljestvu in učimo krotke posameznike, da postanejo učenci Jezusa Kristusa. (Matevž 28:19, 20) Kako velika čast! Le kako bi lahko molčali ob pomisli na to veliko prednost, ki nam jo je Jehova ljubeče zaupal?

 Pazimo, s kom se družimo

16., 17. Kako je Jeremija gledal na družbo in kako ga lahko posnemamo?

¹⁶ Jeremija pove, kaj mu je še pomagalo biti pogumen. Dejal je: »Nisem sedel v družbi šaljivcev in se radoval; zavoljo roke tvoje sem sedel samoten, ker si me napolnil z nevoljo.« (Jeremija 15:17) Jeremija je bil raje sam, kakor da bi se v slabi družbi pokvaril. Tudi mi smo enakega mnenja. Nikoli ne pozabimo na svarilo apostola Pavla, da ‚slabi pogovori pačijo dobre navade‘, in to celo koristne navade, ki smo jih imeli že vrsto let. (1. Korinčanom 15:33)

¹⁷ Duh tega sveta lahko po slabi družbi onesnaži naše razmišljanje. (1. Korinčanom 2:12; Efežanom 2:2; Jakob 4:4) Zato šolajmo svojo zmožnost zaznavanja, da bi prepoznali škodljivo družbo in jo povsem zavrnili. (Hebrejcem 5:14, NW) Kaj bi po vašem Pavel, če bi živel v današnjem svetu, dejal kristjanu, ki gleda nemoralne ali nasilne filme oziroma nasilne športe? Kaj bi svetoval bratu, ki skuša po internetu vzpostaviti stik s popolnimi neznanci? Kaj bi si mislil o kristjanu, ki ure in ure zapravi za igranje videoiger ali gledanje televizije, nima pa dobrih osebnih preučevalnih navad? (2. Korinčanom 6:14b; Efežanom 5:3–5, 15, 16)

Ostanimo v duhovnem raju

18. Kaj nam bo pomagalo ostati duhovno močni?

¹⁸ Naš duhovni raj zelo cenimo. V današnjem svetu ni ničesar, kar bi vsaj malo spominjalo nanj. To, da smo kristjani drug do drugega ljubeči, pozorni in prijazni, vedo povedati celo neverniki. (Efežanom 4:31, 32) Vseeno pa se moramo danes bolj kot kdaj prej bojevati proti malodušju. Krepilna družba, molitev in dobre preučevalne navade nam lahko pomagajo ostati duhovno močni. Navdajo nas z močjo, da se lahko z vsako preizkušnjo spoprimemo s popolnim zaupanjem v Jehova. (2. Korinčanom 4:7, 8)

19., 20. a) Kaj nam bo pomagalo zdržati? b) Komu je namenjen naslednji članek in komu še lahko koristi?

¹⁹ Nikoli ne smemo dovoliti, da bi nas tisti, ki sovražijo naše biblijsko sporočilo, prestrašili in prisilili, da popustimo v veri. Tisti, ki se bojujejo zoper nas, se podobno kakor sovražniki, ki so preganjali Jeremija, bojujejo zoper Boga. Ne bodo zmagali. Jehova, ki je veliko močnejši od naših nasprotnikov, nam pravi: »Čakaj GOSPODA, bodi močan in naj se ohrabri srce tvoje, da, čakaj GOSPODA!« (Psalm 27:14) Čakajmo na Jehova in upajmo vanj iz vsega srca ter bodimo odločeni, da se ne utrudimo delati dobro. Bodimo prepričani, da bomo tudi mi, kakor sta Jeremija in Baruh, ob svojem času želi, če ne obnemoremo. (Galatom 6:9)

²⁰ Premagovanje malodušja je za mnoge kristjane nenehen boj. Mladi pa se poleg tega spoprijemajo s prav posebnimi izzivi. Vendar imajo tudi odlične priložnosti. Naslednji članek je namenjen predvsem mladim v naši sredini. Zanimiv pa bo tudi za starše in vse posvečene odrasle v občini, ki lahko z besedami, zgledom in dejanji pomagajo mladim v občini.

Kako bi odgovorili?

• Zakaj lahko pričakujemo, da nas bo občasno kaj potrlo, in h komu naj bi se obrnili po pomoč?

• Kako je Jeremija kljub težki nalogi premagal malodušje?

• Kaj bo celo sredi težav »v veselje in radost« našemu srcu?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 9]

Jeremija je menil, da je premlad in ima premalo izkušenj za preroka

[Slika na strani 10]

Jeremija je celo ob preganjanju vedel, da je z njim Jehova, ki je ‚podoben strašnemu junaku‘