Krepčajmo drug drugega

»Prav ti so mi pomagali ter me krepčali.« (KOLOŠANOM 4:11, NW)

1., 2. Zakaj so Pavla njegovi prijatelji obiskovali v zaporu, čeprav je bilo to nevarno?

BITI prijatelj koga, ki je v zaporu, je lahko nevarno, četudi je vaš prijatelj zaprt po krivici. Uslužbenci zapora vas morda sumničavo gledajo in so pozorni na vsak vaš gib, da ne bi česa zagrešili. Torej je za to, da bi lahko s prijateljem ohranjali stik in ga obiskovali v zaporu, potreben pogum.

² In točno to so pred približno 1900 leti delali nekateri prijatelji apostola Pavla. Apostola, ki je bil takrat v jetniških sponah, se niso obotavljali obiskovati, da bi ga tolažili  in spodbujali ter duhovno krepili. Kdo so bili ti zvestovdani prijatelji? In kaj se lahko naučimo iz njihovega zgleda poguma, zvestovdanosti in prijateljstva? (Pregovori 17:17)

‚Pomagali in krepčali‘

3., 4. a) Navedite pet Pavlovih prijateljev in povejte, zakaj so apostolu bili tako dragoceni. b) Kaj pomeni besedna zveza ‚pomagati in krepčati‘?

³ Vrnimo se v čas okoli leta 60 n. š. Apostol Pavel je v zaporu v Rimu zaradi lažnih obtožb, da je ljudi pozival k vstaji. (Dejanja 24:5; 25:11, 12) Pavel posebej omeni pet kristjanov, ki so mu stali ob strani: Tihika, svojega osebnega sla z azijskega področja ter ‚sohlapca v Gospodu‘; Onezima, ‚zvestega in ljubljenega brata‘ iz Kolos; Aristarha, Makedonca iz Tesalonike, ki je bil nekaj časa Pavlov »sojetnik«; Marka, ki je bil bratranec Pavlovega misijonarskega tovariša Barnaba in pisec istoimenskega evangelija; ter Justa, ki je bil eden od apostolovih sodelavcev »za kraljestvo Božje«. Pavel o teh petih kristjanih pravi: »Prav ti so mi pomagali ter me krepčali.« (NW) (Kološanom 4:7–11)

⁴ Pavel je na izjemen način opisal pomoč, ki so mu jo priskrbeli zvestovdani prijatelji. Uporabil je grško besedo (paregoría), ki je prevedena s ‚pomagati in krepčati‘ in se v Bibliji pojavi samo v tej vrstici. Ta beseda ima več pomenov, uporabljali pa so jo predvsem v medicinskih besedilih. * Lahko se jo prevede z ‚lajšati, blažiti, tolažiti ali pomagati‘. Pavel je potreboval takšno pomoč in teh pet mož mu jo je tudi priskrbelo.

Zakaj je bilo treba Pavlu ‚pomagati in ga krepčati‘

5. Kaj je Pavel, čeprav je bil apostol, potreboval in kaj vsi občasno potrebujemo?

⁵ Mogoče se nekaterim zdi čudno, da je Pavel, ki je bil apostol, potreboval, da ga drugi krepčajo. Vendar je bilo tako. Resda je imel močno vero in je preživel marsikatero telesno trpinčenje, bil »neprimerno bolj pod udarci«, »večkrat v smrtni nevarnosti« in doživel še druge bridkosti. (2. Korinčanom 11:23–27, SSP) Toda bil je le človek in vsi ljudje občasno potrebujemo tolažbo ter to, da nam drugi okrepijo vero. To je veljalo celo za Jezusa. V njegovi zadnji noči se mu je v Getsemanskem vrtu prikazal angel in ‚ga krepčal‘. (Lukež 22:43)

6., 7. a) Kdo je v Rimu Pavla razočaral in kdo ga je spodbudil? b) Kaj so krščanski bratje v Rimu postorili za Pavla ter mu s tem ‚pomagali in ga krepčali‘?

⁶ Tudi Pavel je potreboval, da ga kdo okrepi. Ko je kot zapornik prispel v Rim, ga rojaki niso prisrčno sprejeli. Večina tamkajšnjih Judov je bila nesprejemljiva za kraljestveno sporočilo. Judovski prvaki so Pavla obiskali, ko je bil v priporu, in pripoved iz Dejanj apostolov pove: »Nekateri so verovali temu, kar jim je pravil, a nekateri niso verovali. In ker niso bili složni med seboj, so odhajali.« (Dejanja 28:17, 24, 25) Kako je moralo Pavla boleti, ker niso cenili Jehovove nezaslužene dobrotljivosti! Da ga je takšen odziv žalostil, se vidi že iz pisma, ki ga je nekaj let pred tem pisal občini v Rimu: »Imam veliko žalost in neprestano bolečino v srcu svojem. Kajti želel bi, da bi bil jaz sam proklet in ločen od Kristusa za svoje brate [Jude], ki so mi v rodu po mesu.« (Rimljanom 9:2, 3) Vseeno pa je v Rimu našel zvestovdane, prave prijatelje, ki so mu s svojim pogumom in  naklonjenostjo pomirili srce. Bili so mu pravi duhovni bratje.

⁷ Kako je teh pet bratov Pavlu pomagalo in ga krepčalo? Niso dovolili, da bi se zaradi jetniških spon, v katerih se je Pavel znašel, od njega oddaljili. Prav nasprotno, voljno in ljubeče so zanj kaj postorili, tako da so opravljali naloge, ki jih zaradi pripora sam ni mogel. Služili so na primer kot sli ter Pavlova pisma in ustne napotke prenašali občinam. Poleg tega so Pavla seznanjali s spodbudnimi novicami glede bratov v Rimu in od drugod. Verjetno so mu priskrbeli tudi potrebne reči, kot so zimska oblačila, zvitki in pisalni pripomočki. (Efežanom 6:21, 22; 2. Timoteju 4:11–13) Z vsem tem so zaprtega apostola okrepili in spodbudili, zato je lahko še sam drugim bratom in sestram, še več, celotnim občinam, ‚pomagal in jih krepčal‘. (Rimljanom 1:11, 12)

Kako lahko ‚pomagamo in krepčamo‘

8. Kaj se lahko naučimo iz Pavlovega ponižnega priznanja, da potrebuje pomoč in spodbudo?

⁸ Kaj se lahko iz te pripovedi o Pavlu in njegovih petih sodelavcih naučimo? Premislimo zlasti o naslednjem: za to, da bi pomagali drugim, ko so v težavah, sta potrebna pogum in požrtvovalnost. Poleg tega moramo biti ponižni, da priznamo, da tudi sami morda potrebujemo pomoč, ko smo v stiski. Pavel ni samo priznal, da potrebuje pomoč, temveč jo je tudi prijazno sprejel in pohvalil tiste, ki so mu jo priskrbeli. Na prejemanje pomoči ni gledal kot na znak šibkosti ali nekaj poniževalnega, in tudi mi ne bi smeli. Če bi dejali, da nikoli ne potrebujemo pomoči ali spodbude, bi to pomenilo, da smo nadljudje. Ne pozabimo pa, da je celo Jezus, ki je bil popoln, nekajkrat rotil za pomoč. (Hebrejcem 5:7)

9., 10. Zakaj je dobro, če posameznik prizna, da potrebuje pomoč, ter kako lahko to vpliva na druge v družini in v občini?

⁹ Kadar bratje na odgovornih položajih priznajo, da imajo omejitve in so odvisni od pomoči drugih, lahko to obrodi dobre sadove. (Jakob 3:2) Takšna iskrenost okrepi vez med tistimi, ki imajo oblast, in tistimi, ki se tej oblasti podrejajo, ter spodbuja k prisrčni in iskreni komunikaciji. Ponižnost bratov, ki voljno sprejmejo pomoč, je za vzgled drugim, ki so v podobnih okoliščinah. Pokaže, da so bratje na odgovornih položajih povsem navadni in dostopni ljudje. (Propovednik 7:20)

¹⁰ Na primer, otroci, ki se spoprijemajo s težavami in skušnjavami, bodo morda laže sprejeli pomoč svojih staršev, če bodo vedeli, da so se tudi oni v mladosti spoprijemali s podobnimi izzivi. (Kološanom 3:21) Tako bo med starši in otroki lahko stekla dobra komunikacija. Starši bodo lahko učinkoviteje svetopisemsko svetovali, otroci pa bodo nasvete raje sprejemali. (Efežanom 6:4) Podobno bodo tudi člani občine raje sprejeli pomoč starešin, ko bodo videli, da se tudi oni bojujejo s težavami, strahovi in jih včasih kaj bega. (Rimljanom 12:3; 1. Petrov 5:3) In to bo zopet lahko vodilo do dobre komunikacije. Starešine bodo posamezniku laže svetovali na podlagi Svetega pisma in mu okrepili vero. Ne pozabimo, da zdaj naši bratje in sestre potrebujejo spodbudo bolj kot kdaj prej. (2. Timoteju 3:1)

11. Zakaj danes toliko ljudi potrebuje, da jim kdo ‚pomaga in jih krepča‘?

¹¹ Ne glede na to, kje živimo, kdo smo ali koliko smo stari, vsi v življenju občasno doživljamo stres. Ta je del današnjega sveta. (Razodetje 12:12) Fizične ali čustvene težave preizkusijo kakovost naše vere. Do težavnih  okoliščin lahko pride na delovnem mestu, v šoli, družini ali občini. Stres lahko povzroči tudi huda bolezen ali pretekla travma. Toda kako blažilno dene, če nas zakonec, starešina ali prijatelj spodbudi s sočutnimi besedami ali nam kako praktično pomaga! To je kakor balzam za vneto kožo. Če torej opazite, da kdo od bratov ali sester prestaja težke trenutke, mu pomagajte in ga krepčajte. Kadar pa kak posebno težak problem tare vas, prosite za pomoč tiste, ki so duhovno usposobljeni. (Jakob 5:14, 15)

Kako lahko pomaga občina

12. Kako lahko vsakdo v občini krepi brate in sestre?

¹² Vsi v občini, tudi mladi, lahko krepimo druge. Na primer, vero lahko drugim zelo okrepimo s tem, da smo redni na shodih in v terenski službi. (Hebrejcem 10:24, 25) Ko vztrajamo v sveti službi, kažemo, da smo Jehovu zvestovdani in da ostajamo duhovno budni kljub težavam, s katerimi se morda spoprijemamo. (Efežanom 6:18) S takšno vztrajnostjo lahko na druge krepilno vplivamo. (Jakob 2:18)

13. Zakaj nekateri morda postanejo nedejavni in kako se jim lahko pomaga?

¹³ Včasih se lahko zgodi, da se nekateri zaradi življenjskih pritiskov ali drugih težav upočasnijo ali pa postanejo nedejavni v terenski službi. (Marko 4:18, 19) Nedejavni morda ne obiskujejo občinskih shodov. Vseeno pa v srcu verjetno še vedno čutijo ljubezen do Boga. Kako bi jim lahko okrepili vero? Starešine jim lahko prijazno pomagajo, s tem da jih obiščejo. (Dejanja 20:35) Morda pa bodo za pomoč takim posameznikom zaprosili tudi koga drugega iz občine. Takšni ljubeči obiski so lahko pravo zdravilo in poživijo tiste, ki so oslabeli v veri.

14., 15. Kaj Pavel svetuje glede krepčanja drugih? Povejte, kako so v neki občini upoštevali ta nasvet.

¹⁴ Biblija nas spodbuja, naj ‚prigovarjamo malodušnim in podpiramo slabotne‘. (1. Tesaloničanom 5:14) ‚Malodušni‘ posamezniki morda čutijo, da jim upada pogum in da težav, s katerimi se spoprijemajo, ne morejo prebroditi brez pomoči drugih. Ali bi jim lahko vi ponudili pomoč? Besedna zveza ‚podpirati slabotne‘ se prevaja tudi kot ‚čvrsto se držati‘ slabotnih ali ‚prilepiti se‘ nanje. Jehova ceni in ljubi vse svoje ovce. Dragocene so mu in noče, da bi se katera oddaljila. Ali bi lahko občini pomagali ‚čvrsto se držati‘ duhovno šibkih posameznikov, dokler se ti ne utrdijo? (Hebrejcem 2:1)

¹⁵ Neki starešina je obiskal zakonski par, ki je bil nedejaven že šest let. Takole piše: »Celotna občina je bila do njiju prijazna in jima izkazovala ljubečo skrb. To je nanju naredilo tako močan vtis, da sta se vrnila v čredo.« Kaj je sestra, ki je bila prej  nedejavna, menila o obiskih bratov in sester iz občine? Danes pravi: »Pri tem, da sva zopet postala dejavna, nama je pomagalo to, da naju ne bratje, ki so prihajali na obisk, ne sestre, ki so jih spremljale, nikoli niso obsojali, niti niso bili do naju kritični. Bili so razumevajoči in so spodbujali na podlagi Svetega pisma.«

16. Kdo je vedno pripravljen pomagati tistim, ki potrebujejo spodbudo?

¹⁶ Da, iskreni kristjani z veseljem pomagamo drugim in jih krepčamo. In ker se nam okoliščine v življenju spreminjajo, utegnemo tudi sami biti deležni pomoči naših bratov in sester. Lahko pa se zgodi, da nam v stiski noben od bratov ne bo mogel pomagati. Vendar obstaja Vir moči, h kateremu se lahko vedno zatečemo, nekdo, ki je vedno pripravljen pomagati, in to je Bog Jehova. (Psalm 27:10)

Jehova – najvišji vir moči

17., 18. Kako je Jehova krepčal svojega Sina, Jezusa Kristusa?

¹⁷ Jezus je, ko je visel na kolu, zaklical: »Oče, v tvoje roke izročam duha svojega!« (Lukež 23:46) Nato je umrl. Samo nekaj ur prej so ga aretirali, njegovi najtesnejši prijatelji pa so ga zapustili in preplašeni zbežali. (Matevž 26:56) Jezus je ostal sam z edinim Virom moči, s svojim nebeškim Očetom. Toda njegovo zaupanje v Jehova ni bilo zaman. Ker je bil Jezus svojemu Očetu zvestovdan, ga je tudi Jehova zvestovdano podpiral. (Psalm 18:25, NW; Hebrejcem 7:26)

¹⁸ Jehova je Jezusa med njegovim služenjem na zemlji oskrboval z vsem potrebnim, da je lahko ostal značajen prav do smrti. Na primer, Jezus je takoj po krstu, na začetku svoje službe, zaslišal Očeta, ki mu je dejal, da ga odobrava, in mu zagotovil, da ga ima rad. Ko je Jezus potreboval podporo, mu je Jehova poslal angele, da so ga krepčali. Ko se je Jezus na koncu svojega zemeljskega življenja spoprijel z največjim preizkusom, je Jehova uslišal njegove prošnje. Vse to je Jezusa gotovo okrepilo. (Marko 1:11, 13; Lukež 22:43)

19., 20. Zakaj smo lahko prepričani, da nas bo Jehova krepčal, ko bomo v stiski?

¹⁹ Jehova želi biti glavni Vir moči tudi nam. (2. letopisov 16:9) Pravi Vir vse dinamične energije in presilne moči nam lahko pomaga in nas krepča, ko smo v stiski. (Izaija 40:26) Zaradi vojne, revščine, bolezni, smrti ali lastne nepopolnosti smo lahko pod velikim pritiskom. Ko je videti, da nas bodo življenjske preizkušnje premagale kot kak ‚močen nasprotnik‘, lahko Jehova postane naša moč in opora. (Psalm 18:18, SSP [18:17, AC]; 2. Mojzesova 15:2) Dal nam bo izredno pomoč, svojega svetega duha. Jehova po svojem duhu daje ‚trudnemu krepkosti‘, da se lahko ‚dviga na perutih kakor orel‘. (Izaija 40:29, 31)

²⁰ Božji duh je najmočnejša sila v vesolju. Pavel je dejal: »Vse morem v njem, ki me krepča.« Da, naš ljubeči nebeški Oče nam lahko vlije ‚preobilno moč‘, da moremo zdržati vse boleče probleme, dokler ne bo v obljubljenem raju, ki je tako blizu, naredil ‚vse novo‘. (Filipljanom 4:13; 2. Korinčanom 4:7; Razodetje 21:4, 5)

[Podčrtna opomba]

Ali se spomnite?

• Kako so bratje v Rimu Pavlu ‚pomagali in ga krepčali‘?

• Kako vse lahko bratom in sestram v občini ‚pomagamo in jih krepčamo‘?

• Kako je Jehova naš najvišji Vir moči?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 18]

Bratje so Pavlu ‚pomagali in ga krepčali‘, tako da so ga zvestovdano podpirali, spodbujali in zanj kaj postorili

[Slika na strani 21]

Starešine dajejo zgled v krepčanju črede