Boga lahko razveseljujete

ALI res lahko vplivamo na Božja čustva? Ali se lahko Bog veseli? V nekem slovarju je »Bog« definiran kot »vrhovna oziroma najvišja resničnost«. Kaj, če je ta vzvišena resničnost zgolj neka sila? Ali lahko od neosebne sile pričakujemo, da se veseli? Nikakor. Zato premislite, kaj o Bogu piše v Bibliji.

»Bog je duh,« je rekel Jezus Kristus. (Janez 4:24) Duh je oblika življenja, ki se razlikuje od človeka. Čeprav je neviden našim očem, ima telo – »duhovno«. (1. Korinčanom 15:44; Janez 1:18) V Bibliji je Bog opisan celo kot tak, ki ima oči, ušesa, roke in tako naprej. * Poleg tega ima Bog ime – Jehova. (Psalm 83:18) Potemtakem je biblijski Bog duhovna oseba. (Hebrejcem 9:24) Je »živi Bog in kralj večni«. (Jeremija 10:10)

Jehova kot resnična živa oseba lahko misli in dela. Jasno izkazuje lastnosti in izraža občutke ter kaže, kaj mu je všeč in kaj mu ni. Pravzaprav Biblija z obilico izrazov odkriva, kaj mu ugaja in kaj ne. Medtem ko maliki in bogovi, ki jih je naredil človek, le odsevajo lastnosti človeških izdelovalcev, pa je vsemogočen Bog, Jehova, sam Vir čustev, ki jih je vsadil v ljudi. (1. Mojzesova 1:27; Izaija 44:7–11)

Jehova je brez dvoma ‚srečen Bog‘. (1. Timoteju 1:11, NW) Ne le, da se veseli svojih ustvarjalnih del, temveč tudi uživa pri izpolnjevanju tega, kar se je namenil. Po preroku Izaiju je objavil: »Storil bom vse, kar me veseli [. . .]. Govoril sem in tudi storim, da pride tisto; načrt sem napravil, pa tudi izvršim tisto.« (Izaija 46:9–11) Psalmist je zapel: »Veseli se naj GOSPOD v delih svojih!« (Psalm 104:31) Toda Bog se veseli še nečesa. Dejal je: »Bodi moder, sin moj, in razveseljuj srce moje.« (Pregovori 27:11) Samo pomislite, kaj to pomeni – Boga lahko razveseljujemo!

Kako lahko razveseljujemo Božje srce

Razmislite o tem, kako je Jehovovo srce razveseljeval očak Noe. »Našel [je] milost v očeh GOSPODOVIH«, ker je bil »popoln med vrstniki svojimi«. V velikem nasprotju s takratnimi hudobnimi ljudmi je z vero in poslušnostjo zelo ugajal Bogu, zato se je za njega lahko reklo, da je ‚z Bogom hodil neprestano‘.  (1. Mojzesova 6:6, 8, 9, 22) ‚Po veri je Noe boječ se [Boga] napravil barko u rešenje hiše svoje.‘ (Hebrejcem 11:7) Jehova je bil zadovoljen z Noetom, zato je njega in njegovo družino blagoslovil, tako da so preživeli burno obdobje človeške zgodovine.

Tudi očak Abraham se je dobro zavedal Jehovovih čustev. Da je temeljito poznal Božje razmišljanje, se je jasno pokazalo, ko ga je Jehova obvestil, da bosta Sodoma in Gomora zaradi pokvarjenosti uničeni. Abraham je Jehova poznal dovolj dobro, zato je bilo po njegovem nemogoče, da bi Bog usmrtil pravičnega človeka skupaj z nepravičnim. (1. Mojzesova 18:17–33) Leta kasneje je poslušal Božje vodstvo in »sina [Izaka] je bil voljan darovati«, saj si je »mislil [. . .], da more Bog tudi od mrtvih obujati«. (Hebrejcem 11:17–19, SSP; 1. Mojzesova 22:1–18) Abraham je bil tako zelo pozoren do Božjih občutkov ter je izkazoval tako močno vero in poslušnost, da je bil imenovan »prijatelj Božji«. (Jakob 2:23)

Naslednji mož, ki se je trudil razveseljevati Božje srce, je bil starodavni izraelski kralj David. Jehova je o njem povedal: »Našel sem Davida, sina Jesejevega, moža po srcu svojem, ki bo delal vso voljo mojo.« (Dejanja 13:22) Brezpogojno je zaupal Bogu. Še preden se je soočil z velikanom Goliatom, je izraelskemu kralju Savlu rekel: »GOSPOD, ki me je otel iz krempljev levu in medvedu, me otme iz tega Filistejca roke.« Jehova je Davida blagoslovil, ker mu je ta zaupal, in mu omogočil, da je premagal Goliata. (1. Samuelova 17:37, 45–54) David je želel, da so poleg njegovih del, ‚pred GOSPODOM prijetne [tudi] ust njegovih besede in srca njegovega premišljevanje‘. (Psalm 19:14)

Kako pa je z nami? Kako lahko mi ugajamo Jehovu? Bolj ko spoznavamo Božje občutke, bolj vemo, kaj lahko storimo, da bi razveseljevali Božje srce. Zato je pri branju Biblije zelo pomembno, da skušamo spoznati Božje občutke, tako da se lahko ‚napolnimo s spoznanjem volje njegove v vsej modrosti in razumnosti duhovni, da živimo dostojno Gospoda, v vsem njemu po volji‘. (Kološanom 1:9, 10) S spoznanjem pa si lahko gradimo vero. To je nadvse pomembno, saj je »brez vere [. . .] nemogoče biti Bogu po volji«. (Hebrejcem 11:6) Da, Jehovovo srce lahko razveseljujemo, če si prizadevamo graditi močno vero in usklajujemo svoje življenje z Njegovo voljo. Hkrati pa moramo paziti, da Jehova ne bi prizadeli.

Ne prizadenimo Boga

Primer tega, kako so lahko prizadeti Jehovovi občutki, najdemo v pripovedi o Noetovih dneh. Takrat je bila zemlja »napolnjena s silovitostjo. In Bog je videl zemljo, in glej, popačena je bila, kajti vse meso je popačilo pot svojo na zemlji.« Kako se je Bog počutil, ko je gledal vso tisto pokvarjenost in nasilje? V Bibliji piše, da »je bilo žal GOSPODU, da je naredil človeka na zemlji, in bolelo ga je v srce«. (1. Mojzesova 6:5, 6, 11, 12) Žal mu je bilo zaradi tega, ker so ljudje postali tako zlobni, zato je do hudobnega rodu, ki je živel pred potopom, spremenil stališče. Ker se mu je hudobnost ljudi upirala, ni nanje več gledal s stališča Stvarnika, temveč njihovega uničevalca.

 Jehova je občutil žalost tudi takrat, ko se starodavni Izraelci, njegov lastni narod, niso hoteli zmeniti za njegove občutke in ljubeče vodstvo. Psalmist je tožil: »Kolikokrat so se mu uprli v puščavi, so ga žalili v samoti! Zopet in zopet so izkušali Boga mogočnega in žalili Svetega Izraelovega.« Toda »on je usmiljen, odpušča krivico in ne pokončuje; in mnogokrat je ustavil svoj srd in ni vnemal vse jeze svoje«. (Psalm 78:38–41) Čeprav so uporni Izraelci upravičeno trpeli zaradi posledic svoje grešnosti, nam Biblija pove, da je bil Bog »v vsej njih stiski [. . .] sam stiskan«. (Izaija 63:9)

Izraelci so kljub obilici dokazov o tem, kakšne nežne občutke goji do njih Bog, »zasmehovali poslance Božje in zaničevali besede njegove in za norce imeli njegove proroke, dokler ni zrasla jeza GOSPODOVA nad ljudstvom njegovim, da ni bilo več lečitve [ozdravljenja, SSP]«. (2. letopisov 36:16) Nazadnje so s svojim trdovratnim uporništvom tako zelo »žalili njegovega svetega duha«, da jim Jehova ni bil več naklonjen. (Izaija 63:10, SSP) Kakšne so bile posledice? Bog jih povsem upravičeno ni več ščitil, zato jih je doletela nesreča, ko so Babilonci osvojili Judo in uničili Jeruzalem. (2. letopisov 36:17–21) Kako žalostno je, ko se ljudje odločijo živeti grešno, s čimer žalijo in žalostijo svojega Stvarnika!

V Bibliji imamo trdne dokaze o tem, da Boga zelo prizadene grešno ravnanje. (Psalm 78:41) Stvari, ki Boga žalijo oziroma se mu celo gnusijo, so med drugim ponos, laž, umor, ukvarjanje z magijo, vedeževanje, čaščenje prednikov, razuzdanost, homoseksualnost, zakonska nezvestoba, krvoskrunstvo in zatiranje revnih. (3. Mojzesova 18:9–29; 19:29; 5. Mojzesova 18:9–12; Pregovori 6:16–19; Jeremija 7:5–7; Malahija 2:14–16)

Kako Jehova gleda na malikovalstvo? V Drugi Mojzesovi knjigi 20:4, 5 piše: »Ne delaj si rezanih podob niti nikakršnih podob tega, kar je zgoraj na nebu, kar je spodaj na zemlji in kar je v vodah pod zemljo: ne moli jih in ne časti jih.« Zakaj? Ker je malik »gnusoba GOSPODU«. (5. Mojzesova 7:25, 26) Apostol Janez je posvaril: »Otročiči, varujte se malikov!« (1. Janezov 5:21) Apostol Pavel pa je napisal: »Ljubljeni moji, bežite od malikovalstva!« (1. Korinčanom 10:14)

Iščite Božje odobravanje

Bog je ‚s pravičnimi zaupen‘ in tisti, ki ‚hodijo pošteno, so mu všeč‘. (Pregovori 3:32; 11:20; oboje SSP) Toda ljudje, ki Boga neprenehoma žalijo in svojeglavo prezirajo njegove pravične občutke oziroma jim kljubujejo, bodo kmalu deležni njegove jeze. (2. Tesaloničanom 1:6–10) Prav res, še malo in odstranil bo vso hudobnost, ki je danes tako razširjena. (Psalm 37:9–11; Zefanija 2:2, 3)

Vendar v Bibliji zelo jasno piše, da Jehova »noče, da se kdo pogubi, ampak da vsi pridejo do izpokorjenja«. (2. Petrov 3:9) Veliko raje je srčno navezan na pravične ljudi, ki ga ljubijo, kakor da bi se jezil na tiste, ki se nočejo popraviti. Jehova ne veseli »smrt brezbožnikova, temuč da se brezbožnik obrne od svojega pota in živi«. (Ezekiel 33:11)

 Nikomur torej ni treba postati žrtev Jehovove jeze. »Bogat v usmiljenju je Gospod in milosrčen.« (Jakob 5:11) S popolnim zaupanjem v to, kako Bog čuti, lahko ‚vso skrb svojo zvrnete nanj, ker on skrbi za vas‘. (1. Petrov 5:7) Bodite prepričani, da se tistim, ki razveseljujejo Božje srce, obeta, da bodo uživali Njegovo odobravanje in prijateljstvo. Zato je sedaj bolj kot kdaj prej nujno ‚presojati, kaj je Gospodu po volji‘. (Efežanom 5:10)

Kako čudovito je, da Bog v nezasluženi dobrotljivosti odkriva svoje veličastne lastnosti in občutke! Tudi vi lahko razveseljujete njegovo srce. Če si to želite, vas spodbujamo, da stopite v stik z Jehovovimi pričami v vaši okolici. Z veseljem vam bodo povedali, kaj praktičnega in dosegljivega so odkrili pri svojem prizadevanju, da bi ugajali Bogu.

[Podčrtna opomba]

[Okvir na strani 7]

Zakaj je v Bibliji Bog opisan s človeškimi lastnostmi?

»Bog je duh«, zato ga ne moremo videti z dobesednimi očmi. (Janez 4:24) Biblija zaradi tega med drugim uporablja prispodobe, metafore in antropomorfizem, da bi si laže predstavljali Božjo moč, veličastvo in dejavnost. Antropomorfizem (grško: počlovečenje) je prisojanje človeških lastnosti nečloveškemu bitju ali kakšni stvari. Četudi torej ne vemo, kakšno je videti Božje duhovno telo, Biblija govori, da ima Bog oči, ušesa, roke, ramena, prste, noge in srce. (1. Mojzesova 8:21; 2. Mojzesova 3:20; 31:18; Job 40:9; Psalm 18:9; 34:15)

Takšno opisno izražanje ne pomeni, da je Božje duhovno telo sestavljeno iz enakih delov kakor človeško telo. Antropomorfizma se ne sme jemati dobesedno. Ljudem je le v pomoč, da bolje razumejo Boga. Brez takšnih izrazov bi bilo Boga težko, če ne celo nemogoče, opisati tako, da bi bilo ljudem razumljivo. Toda to še ne pomeni, da so si osebnost Boga Jehova izmislili ljudje. V Bibliji je jasno razloženo, da je bil človek ustvarjen po Božji podobi – in ne Bog po človeški podobi. (1. Mojzesova 1:27) Ker so bili biblijski pisci ‚navdihnjeni od Boga‘, je njihov opis Božje osebnosti v resnici to, kako je sam Bog opisal svoje lastnosti – lastnosti, ki jih je različno močno vsadil v človeška stvarjenja. (2. Timoteju 3:16, 17) Ne gre torej za človeške lastnosti v Bogu, temveč za Božje lastnosti v človeku.

[Slika na strani 4]

Noe je našel milost v Božjih očeh

[Slika na strani 5]

Abraham je bil pozoren do Božjih občutkov

[Slika na strani 6]

David je popolnoma zaupal jehovu

[Slika na strani 7]

Z branjem Biblije lahko spoznate, kako razveseljevati Boga

[Navedba vira slike na strani 4]

Courtesy of Anglo-Australian Observatory, photograph by David Malin