Poudarki Tretje Mojzesove knjige
Jehovova beseda je živa
Poudarki Tretje Mojzesove knjige
NI ŠE minilo leto dni, odkar so bili Izraelci osvobojeni iz egiptovskega suženjstva. Sedaj so že organizirani v nov narod in na poti v Kanaansko deželo. Jehova se je namenil, da bo njegov sveti narod tam prebival. Toda življenjski slog in verske navade Kanaancev so zelo ponižujoči. Zato dá pravi Bog izraelski občini predpise, zaradi katerih bodo Izraelci odbrani, da mu služijo. Ti predpisi so ohranjeni v Bibliji, v Tretji Mojzesovi knjigi, ki jo je napisal prerok Mojzes v sinajski pustinji verjetno okoli leta 1512 pr. n. š. Knjiga zajema obdobje enega samega lunarnega meseca. (2. Mojzesova 40:17; 4. Mojzesova 1:1–3) Jehova svoje častilce vedno znova spodbuja, naj bodo sveti. (3. Mojzesova 11:44; 19:2; 20:7, 26)
Današnje priče za Jehova niso pod Postavo, ki jo je Bog dal po Mojzesu. Postava je bila s smrtjo Jezusa Kristusa ukinjena. (Rimljanom 6:14; Efežanom 2:11–16) Toda predpisi iz Tretje Mojzesove knjige nam lahko koristijo, saj se iz njih veliko naučimo o čaščenju našega Boga, Jehova.
SVETE DARITVE – PROSTOVOLJNE IN OBVEZNE
Nekatere daritve in žrtve po Postavi so bile prostovoljne, druge pa obvezne. K prostovoljnim daritvam je denimo spadala žgalna daritev. Bogu se jo je darovalo v celoti, prav kakor je Jezus Kristus svoje življenje prostovoljno in povsem daroval kot odkupno žrtev. Prostovoljno občestveno žrtev pa se je razdelilo – en del se je na oltarju darovalo Bogu, en del je pojedel duhovnik in enega darovalec. Podobno je za maziljene kristjane slovesnost v spomin na Kristusovo smrt občestveni obed. (1. Korinčanom 10:16–22)
Daritve za greh in krivdo so bile obvezne. Prve so bile namenjene spravi za grehe, storjene po pomoti oziroma nenamerno. Druge je Bog sprejel, ko se je prekršilo pravice kakega človeka ali pa ko se je skesanemu prestopniku povrnilo določene pravice oziroma ko je šlo za oboje. Tu so bile tudi jedilne daritve, s katerimi je posameznik priznal, kako je Jehova velikodušen. Vse to nas zanima, ker so žrtve, ki jih je zapovedovala Postava, kazale na Jezusa Kristusa in njegovo žrtev oziroma na koristi, ki jih njegova žrtev prinaša. (Hebrejcem 8:3–6; 9:9–14; 10:5–10)
Odgovori na svetopisemska vprašanja:
2:11, 12 – Zakaj je bilo za Jehova nesprejemljivo, da bi mu kdo kot ‚žrtev po ognju‘ daroval med? Tukaj omenjeni med ni mogel biti čebelji med. Resda je spadal k ‚prvinam [. . .] vse poljščine‘, vendar se ga ni smelo ‚žgati v žrtev po ognju‘. (2. letopisov 31:5) Ta med je bil očitno sadni sok oziroma sirup. Ker je lahko zavrel, ni bil sprejemljiva daritev na oltarju.
2:13 – Zakaj je bilo treba s ‚slehernim darilom‘ darovati sol? Namen tega ni bil izboljšati okus žrtev. Sol se povsod po svetu uporablja kot konzervans. Verjetno se jo je skupaj z žrtvami darovalo zato, ker predstavlja nepokvarjenost in nepropadljivost.
Pouk za nas:
3:17. Nekdaj so na tolščo gledali kot na najboljši oziroma najbolj hranljiv del živali, zato so se Izraelci ob prepovedi uživanja tega dela očitno spominjali, da Jehovu pripada najboljše. (1. Mojzesova 45:18) To spominja tudi nas, da naj bi Jehovu darovali najboljše. (Pregovori 3:9, 10; Kološanom 3:23, 24)
7:26, 27. Izraelci niso smeli uživati krvi. Kri v Božjih očeh predstavlja življenje. »Duša [življenje] mesa je v krvi,« piše v Tretji Mojzesovi knjigi 17:11. Bog tudi od današnjih pravih častilcev pričakuje, da se zdržujejo krvi. (Dejanja 15:28, 29)
USTANOVLJENO SVETO DUHOVNIŠTVO
Komu je bila dana odgovornost, da skrbi za naloge, povezane z žrtvami in daritvami? Zaupana je bila duhovnikom. Mojzes je po Božjih napotkih vodil slovesen obred, v katerem je bil Aron postavljen za velikega duhovnika, njegovi štirje sinovi pa za podduhovnike. Obred je očitno trajal sedem dni, dan zatem pa je duhovništvo pričelo delovati.
Odgovori na svetopisemska vprašanja:
9:9 – Kaj je bilo pomembnega v tem, da so k vznožju oltarja izlili kri in jo nanesli na različne predmete? S tem je bilo prikazano, da je Jehova sprejel kri v spravne namene. Na krvi je temeljila celotna spravna ureditev. »S krvjo se skoraj vse očišča po postavi,« je napisal apostol Pavel, »in brez prelitja krvi se ne zgodi odpuščanje.« (Hebrejcem 9:22)
10:1, 2 – Kaj je morda zajemal greh Aronovih sinov, Nadaba in Abihuja? Kmalu po tem, ko sta si Nadab in Abihu dovolila neprimerno vesti med opravljanjem svojih duhovniških dolžnosti, je Jehova prepovedal, da bi duhovniki med služenjem v shodnem šotoru pili vino oziroma alkoholne pijače. (3. Mojzesova 10:9) To nakazuje, da sta Aronova sinova takrat morda bila pod vplivom alkohola. Vendar je bil pravi razlog za njuno smrt ‚tuj [nezakonit, NW] ogenj, česar jim [Jehova] ni bil zapovedal‘.
Pouk za nas:
10:1, 2. Današnji Jehovovi služabniki, ki imajo v občini odgovornosti, morajo ravnati po Božjih zahtevah. Poleg tega pri izpolnjevanju svojih odgovornosti ne smejo biti predrzni.
10:9. Dolžnosti, ki smo jih prejeli od Boga, naj ne bi opravljali pod vplivom alkoholnih pijač.
PRI SVETEM ČAŠČENJU JE NUJNA ČISTOST
Izraelci so od prehrambnih predpisov glede čistih in nečistih živali imeli dvojno korist. Ti predpisi so jih varovali pred okužbami z nevarnimi organizmi, povečali pa so tudi prepad med njimi in ljudmi okoliških narodov. Drugi predpisi so se nanašali na nečistost zaradi stika s trupli, očiščenje žena po porodu, ravnanje ob gobavosti in nečistost po spolnih odnosih, ob izlivu semena in menstruaciji. Za vse, kar je bilo povezano z nečistostjo posameznikov, so skrbeli duhovniki.
Odgovori na svetopisemska vprašanja:
12:2, 5 – Zakaj je bila ženska po porodu »nečista«? Razmnoževalni organi so bili ustvarjeni, da bi se naprej prenašalo popolno človeško življenje. Vendar se je zaradi podedovanih posledic greha na potomstvo preneslo nepopolno in grešno življenje. Začasna obdobja ‚nečistosti‘, ki so bila povezana z rojstvom otroka, kot tudi drugimi stvarmi, na primer z menstruacijo in izlivom semena, so Izraelce spominjala na to podedovano grešnost. (3. Mojzesova 15:16–24; Psalm 51:5; Rimljanom 5:12) Predpisi, ki so zahtevali očiščenje, so Izraelcem pomagali razumeti, da potrebujejo odkupno žrtev, ki bi pokrila grešnost človeštva in obnovila človeško popolnost. Tako je Postava postala njihova ‚voditeljica do Kristusa‘. (Galatom 3:24)
15:16–18 – Kaj je »seme združenja«, omenjeno v teh vrsticah? To se očitno nanaša na nočni izliv in na spolne odnose med zakoncema.
Pouk za nas:
11:45. Bog Jehova je svet in to zahteva tudi od tistih, ki mu opravljajo sveto službo. Prizadevati si morajo za svetost ter ostati telesno in duhovno čisti. (2. Korinčanom 7:1; 1. Petrov 1:15, 16)
12:8. Jehova je dovolil, da so revni lahko darovali ptice in ne ovc, ki so bile dražje. Do revnih je obziren.
SVETOST JE TREBA OHRANJATI
Najpomembnejše žrtve za grehe so darovali ob letnem spravnem dnevu. Za duhovnike in Levijev rod so darovali bika, za izraelske neduhovniške rodove pa kozla. Drugega kozla so živega spustili v pustinjo, potem ko so nad njim priznali grehe ljudstva. Oba kozla se je štelo kot eno daritev za greh. Vse to je nakazovalo, da bo Jezus Kristus žrtvovan in bo grehe odnesel stran.
Predpisi glede uživanja mesa in drugih zadev poudarjajo, da moramo biti sveti, ko častimo Jehova. Primerno temu so duhovniki morali biti vedno sveti. Trije letni prazniki so bili priložnost za veliko veselje in zahvaljevanje Stvarniku. Jehova je poleg tega dal svojemu ljudstvu predpise glede zlorabe Njegovega svetega imena, praznovanja sabata in jubileja ter glede tega, kako ravnati z revnimi in s sužnji. Omenjeni so blagoslovi, ki jih bo prinesla ubogljivost Bogu, pa tudi njihovo nasprotje, prekletstva, ki jih bodo doletela ob neposlušnosti. Dal pa je tudi predpise glede daritev v zvezi s prisegami in ocenitvami, glede prvorojenih živali in desetine vsega, kar so darovali kot ‚sveto GOSPODU‘.
Odgovori na svetopisemska vprašanja:
16:29 – Kako so morali Izraelci ‚pokoriti svoje duše‘? To so storili po spravnem dnevu, in sicer zato, da bi jim bili grehi odpuščeni. Takrat je bil s priznanjem grešnosti očitno povezan post. Zato se je besedna zveza »pokorite duše svoje« najverjetneje nanašala na post.
19:27 – Kaj je pomenila zapoved, naj si ne ‚strižejo na okroglo las na glavi‘ niti ‚si ne krajšajo konca svoje brade‘ (SSP)? Ta zakon so Judje očitno dobili z namenom, da si ne bi oblikovali brade oziroma pričeske po določenih poganskih običajih. (Jeremija 9:25, 26; 25:23; 49:32) Vendar pa ta Božja zapoved ni pomenila, da si Judje sploh ne smejo oblikovati brade ali striči las. (2. Samuelova 19:24)
25:35–37 – Ali je bilo vselej napačno, da so Izraelci obračunavali obresti? Če je kdo posodil denar za poslovne namene, je lahko obračunal obresti. Postava pa je prepovedovala obračunavanje obresti, kadar je nekdo zaprosil za posojilo zato, da bi se izkopal iz revščine. Ustvarjati si dobiček na račun finančne nesreče bližnjega, je bilo napačno. (2. Mojzesova 22:25)
26:19 – Kako lahko postane »nebo kakor železo in zemlja kakor bron«? Zaradi pomanjkanja dežja naj bi bilo nebo nad Kanaansko deželo videti kakor trdo, nepropustno železo. Zemlja bi brez dežja dobila svetel, bakreno kovinski odtenek.
26:26– Kaj pomeni to, da je »deset žen peklo kruh v eni peči«? Običajno vsaka ženska potrebuje svojo peč za vse, kar mora speči. Toda te besede so nakazovale, da bo nekoč tako malo hrane, da bo ena peč zadostovala za peko desetim ženskam. To je bila ena od napovedanih posledic, če ljudstvo ne bi ohranilo svetosti.
Pouk za nas:
20:9. V Jehovovih očeh sta bila sovraštvo in hudobnost enako zla kakor sam umor. Zato je bila za grdo ravnanje s starši predpisana ista kazen kakor za njun dejanski umor. Ali naj nas to ne bi navedlo, da bi sovernikom izkazovali ljubezen? (1. Janezov 3:14, 15)
22:32; 24:10–16, 23. Jehovovo ime se ne sme sramotiti. Prav nasprotno! Njegovo ime moramo slaviti in moliti, da bi bilo posvečeno. (Psalm 7:17; Matevž 6:9)
KAKO TRETJA MOJZESOVA KNJIGA VPLIVA NA NAŠE ČAŠČENJE
Jehovove priče danes ne živimo pod Postavo. (Galatom 3:23–25) Vseeno pa lahko to, kar piše v Tretji Mojzesovi knjigi, vpliva na naše čaščenje, saj nam daje vpogled v to, kako Jehova gleda na različne stvari.
Pri vašem tedenskem branju Biblije, ki spada k pripravi na Teokratično strežbeno šolo, vas bo nedvomno prevzelo dejstvo, da Bog od svojih služabnikov zahteva svetost. Ta biblijska knjiga vas lahko tudi spodbudi, da dajete Najvišjemu najboljše in vselej ohranjate svetost Njemu v slavo.
[Slika na strani 21]
Žrtve, ki so jih darovali pod Postavo, so kazale na Jezusa Kristusa in njegovo žrtev
[Slika na strani 22]
Praznik opresnikov je bil čas velikega veselja
[Slika na strani 23]
Letni prazniki, kot je bil šotorski praznik, so bili priložnosti za zahvaljevanje Jehovu