Skrb za ostarele je krščanska odgovornost

»Prav do starosti sem jaz vedno isti, in do sivosti vas bom jaz nosil.« (IZAIJA 46:4)

1., 2. V čem se to, kar nebeški Oče naredi za svoje služabnike, razlikuje od tega, kar lahko človeški starši naredijo za svoje otroke?

DOBRI starši skrbijo za svoje otroke vse od zgodnjega otroštva pa do konca najstniške dobe. Celo ko mlad človek odraste in si ustvari lastno družino, se oče in mati zanj še vedno ljubeče zanimata in ga podpirata.

² Ljudje so pri tem, koliko lahko naredijo za svoje otroke, omejeni, naš nebeški Oče pa je lahko do svojih zvestih služabnikov vedno ljubeče pozoren in jih podpira. Jehova je svojemu izbranemu staroveškemu ljudstvu dejal: »Prav do starosti sem jaz vedno isti, in do sivosti vas bom jaz nosil.« (Izaija 46:4) Kako tolažilne so te besede za starejše kristjane! Jehova tistih, ki so mu zvestovdani, ne zapusti. Obljublja jim, da jih bo podpiral in vodil vse življenje, celo v starosti. (Psalm 48:14, NW)

3. O čem bomo razpravljali v tem članku?

³ Kako lahko posnemamo Jehovovo ljubečo skrb za ostarele? (Efežanom 5:1, 2) Poglejmo, kako lahko otroci, občinski nadzorniki in posamezni kristjani poskrbijo za potrebe starejših članov naše svetovne bratovščine.

Odgovornost otrok

4. Katero odgovornost imajo krščanski otroci do svojih staršev?

⁴ »Spoštuj očeta svojega in mater svojo.« (Efežanom 6:2; 2. Mojzesova 20:12) Apostol Pavel je s tem preprostim, vendar pomembnim navedkom iz Hebrejskih spisov spomnil otroke na odgovornost, ki jo imajo do svojih staršev. Kako pa se te besede  nanašajo na skrb za ostarele? Na to vprašanje nam bo pomagal odgovoriti ganljiv zgled iz predkrščanskega časa.

5. a) Kaj kaže, da Jožef ni pozabil na dolžnosti, ki jih je imel kot otrok? b) Kaj pomeni spoštovati starše in kakšen dober zgled nam je glede tega dal Jožef?

⁵ Jožef več kot 20 let ni imel nobenega stika s svojim ostarelim očetom, očakom Jakobom. Vendar je do njega očitno še vedno čutil sinovsko ljubezen, saj je svoje brate, potem ko se jim je razkril, vprašal: »Ali še živi oče moj?« (1. Mojzesova 43:7, 27; 45:3) V tistem času je kanaansko deželo pestila lakota, zato je Jožef svojemu očetu sporočil: »Pridi doli k meni, ne odlašaj! In boš prebival v deželi Gosenski, in blizu mi bodeš [. . .]. In živil te bom tam.« (1. Mojzesova 45:9–11; 47:12) Da, spoštovanje do svojih ostarelih staršev kažemo tudi tako, da jih ščitimo in gmotno vzdržujemo, ko ne morejo več skrbeti sami zase. (1. Samuelova 22:1–4; Janez 19:25–27) Jožef je to odgovornost rad sprejel.

6. Kako je Jožef pokazal iskreno ljubezen do svojega očeta in kako ga lahko posnemamo?

⁶ Jožef je z Jehovovim blagoslovom postal eden najbogatejših in najvplivnejših mož v Egiptu. (1. Mojzesova 41:40) Vendar se ni imel za prepomembnega ali prezaposlenega, da bi svojemu 130-letnemu očetu izkazal spoštovanje. Ko je izvedel, da se Jakob (ali Izrael) približuje, ‚je napregel svoj voz ter šel naproti Izraelu, očetu svojemu, v Gosen; in se mu prikazal in se oklenil vratu njegovega, in je jokal dolgo ob vratu njegovem‘. (1. Mojzesova 46:28, 29) Ta dobrodošlica je bila veliko več kot le formalen izraz spoštovanja. Jožef je imel svojega ostarelega očeta zelo rad in ni ga bilo sram tega pokazati. Če imamo ostarele starše, ali jim podobno velikodušno izkazujemo naklonjenost?

7. Zakaj je Jakob želel, da ga pokopljejo v Kanaanu?

⁷ Jakob je do konca svojega življenja ostal neomajno vdan Jehovu. (Hebrejcem 11:21) Ker je veroval Božjim obljubam, je prosil, naj ga pokopljejo v Kanaanu. Jožef je svojemu očetu izkazal spoštovanje s tem, da je njegovi prošnji ustregel, čeprav je to precej stalo in je moral vložiti veliko truda. (1. Mojzesova 47:29–31; 50:7–14)

8. a) Kaj nas najbolj vzgibava, da skrbimo za ostarele starše? b) Kaj je neki polnočasni služabnik storil, da je lahko poskrbel za svoja ostarela starša? (Glej okvir na 17. strani.)

⁸ Kaj je Jožefa gnalo, da je skrbel za svojega očeta? Jožef je imel Jakoba rad in se je zavedal, da očetu nekaj dolguje, ker mu je dal življenje in ga vzgajal, vendar si je nedvomno tudi močno želel ugajati Jehovu. To bi morala biti tudi naša želja. Pavel je zapisal: »Ako pa ima kaka vdova otroke ali vnuke, ti naj se uče najprej izkazovati spoštovanje do svoje hiše in povračati roditeljem; zakaj to je prijetno pred Bogom.« (1. Timoteju 5:4) Zares, ljubezen do Jehova  in spoštljiv strah pred njim nas bosta vzgibavala, da bomo skrbeli za ostarele starše, ne glede na morebitne s tem povezane težave. *

Kako pokažejo skrb starešine

9. Po kom Jehova pase čredo, katere del so tudi ostareli kristjani?

⁹ Jakob je proti koncu svojega dolgega življenja opisal Jehova kot ‚Boga, ki mi je bil pastir, odkar živim do tega dne‘. (1. Mojzesova 48:15) Danes Jehova za to, da bi pasel svoje zemeljske služabnike, uporablja krščanske nadzornike oziroma starešine, in sicer pod vodstvom svojega Sina, Jezusa Kristusa, ‚višjega Pastirja‘. (1. Petrov 5:2–4) Kako lahko nadzorniki pri tem, ko skrbijo za starejše člane črede, posnemajo Jehova?

10. Kako lahko ostarelim kristjanom praktično pomagamo? (Glej okvir na 19. strani.)

¹⁰ Kmalu po tem, ko je bila ustanovljena krščanska občina, so apostoli postavili ‚sedem mož, ki so bili na dobrem glasu, polni svetega Duha in modrosti‘, da bi nadzorovali ‚vsakdanjo postrežbo‘ hrane krščanskim vdovam v stiski. (Dejanja 6:1–6) Kasneje je Pavel naročil nadzorniku Timoteju, naj zgledne ostarele vdove vpiše v seznam tistih, ki so upravičeni do gmotne pomoči. (1. Timoteju 5:3, 9, 10) Podobno danes občinski nadzorniki voljno poskrbijo, da se praktično pomaga ostarelim kristjanom, ko je to potrebno. Toda k skrbi za zveste starejše kristjane spada še nekaj več.

11. Kaj je Jezus dejal glede revne vdove, ki je darovala skromen prispevek?

¹¹ Bližal se je konec Jezusove zemeljske službe. Jezus je sedel v templju in ‚gledal, kako je ljudstvo metalo denar v zakladnico‘. Nato je nekdo pritegnil njegovo pozornost. Pripoved pravi: »Pride vdova uboga in vrže dva denarca.« Jezus je poklical k sebi svoje učence in jim dejal: »Resnično vam pravim, da je ta vdova uboga vrgla več nego vsi, ki mečejo v zakladnico: kajti vsi so vrgli od obilnosti svoje, ta pa je od uboštva svojega vrgla vse, kar je imela, ves živež svoj.« (Marko 12:41–44) Vdovin prispevek je bil, če ga merimo v denarju, skromen, toda Jezus je vedel, kako zelo njegov nebeški Oče ceni takšne izraze vdanosti, ki prihajajo iz  srca. Kljub temu da je bila ta vdova že ostarela, Jezus ni spregledal tega, kar je storila.

12. Kako lahko starešine pokažejo, da cenijo sodelovanje ostarelih kristjanov?

¹² Podobno kot Jezus tudi krščanski nadzorniki ne spregledajo tega, kar ostareli kristjani naredijo v prid pravega čaščenja. Starešine lahko upravičeno pohvalijo ostarele, ker oznanjujejo, sodelujejo na shodih, dobro vplivajo na občino in ker vztrajajo. Iskrena spodbuda lahko ostarelim kristjanom pomaga, da se imajo »česa veseliti« v svoji sveti službi. Tako ne bodo svojega dela primerjali s tem, kar lahko dosežejo drugi kristjani, ali pa s tem, kar so lahko sami dosegli pred leti, saj bi jim to jemalo pogum. (Galatom 6:4, NW)

13. Kako lahko starešine opozorijo na sposobnosti in izkušnje starejših posameznikov?

¹³ Starešine lahko hvaležnost za dragoceni prispevek ostarelih kristjanov izrazijo tako, da opozorijo na njihove izkušnje in spretnosti. Zgledne starejše kristjane se lahko občasno povabi, da sodelujejo pri prikazih ali intervjujih. »Poslušalci se dobesedno vzravnajo na stolih in pozorno poslušajo, ko intervjuvam kakega starejšega brata ali sestro, ki je vzgojil oziroma vzgojila otroke v resnici,« opaža neki starešina. Starešine iz neke druge občine poročajo o 71-letni pionirki, ki uspešno pomaga kraljestvenim oznanjevalcem postati redni v terenski službi. Spodbuja jih tudi k »osnovnim rečem«, kot sta branje Biblije in dnevnega stavka ter poglobljeno premišljevanje o prebranem.

14. Kako je neko starešinstvo pokazalo, da ceni ostarelega nadzornika?

¹⁴ Starešine prav tako cenijo prispevek starejših nadzornikov. José, ki ima preko 70 let in že desetletja služi kot starešina, je pred kratkim prestal zahtevno operacijo. Ker naj bi precej časa okreval, se je mislil odpovedati prednosti, da služi kot predsedujoči nadzornik. »Presenetilo me je, kako so se na to odzvali drugi starešine,« pravi José. »Namesto da bi se strinjali z mojim predlogom, so  me vprašali, kako mi lahko praktično pomagajo, da bi lahko še naprej opravljal svoje odgovornosti.« José lahko ob pomoči mlajšega starešina še naprej z veseljem služi kot predsedujoči nadzornik, kar je blagoslov za vso občino. Neki starešina pravi: »Bratje in sestre zelo cenijo Joséjevo delo, ki ga opravlja kot starešina. Imajo ga radi in ga spoštujejo zaradi njegovih izkušenj in zgledne vere. Je prava obogatitev naše občine.«

Skrbeti drug za drugega

15. Zakaj bi se morali vsi kristjani zanimati za dobro ostarelih v svoji sredini?

¹⁵ Vendar naj za ostarele kristjane ne bi skrbeli le njihovi otroci in postavljeni služabniki. Pavel je krščansko občino primerjal s človeškim telesom in zapisal: »Bog je zložil telo, davši pomanjkljivemu večjo čast, da bi ne bilo razpora v telesu, ampak da bi udje enako skrbeli drug za drugega.« (1. Korinčanom 12:24, 25) V nekem drugem prevodu beremo: »Vsi [telesni] deli naj bi skrbeli za dobro drugega.« (Knox) Da bi krščanska občina delovala skladno, se mora vsak član zanimati za dobro sovernikov, tudi ostarelih. (Galatom 6:2)

16. Kako lahko na krščanskih shodih ostarelim pokažemo, da se zanje zanimamo?

¹⁶ Krščanski shodi so odlična priložnost za to, da pokažemo svoje zanimanje za ostarele. (Filipljanom 2:4; Hebrejcem 10:24, 25) Ali si ob takšnih priložnostih vzamemo čas za pogovor s starejšimi? Seveda bo morda primerno, da jih vprašamo po telesnem počutju, toda ali bi jim lahko ‚podelili kak duhovni dar‘, morda tako, da jim povemo kakšno krepilno doživetje ali svetopisemsko misel? Ker nekateri starejši posamezniki težko hodijo, bi bilo prijazno, da pristopimo mi k njim, kakor pa da čakamo, da pridejo oni k nam. Če imajo težave s sluhom, moramo morda govoriti počasi in razločno. In če hočemo, da bi se zares »medsebojno spodbujali«, jih moramo pazljivo poslušati. (Rimljanom 1:11, 12, NW)

17. Kako lahko pokažemo, da se zanimamo za ostarele kristjane, ki so priklenjeni na dom?

¹⁷ Kaj pa, če kateri starejši kristjani ne morejo obiskovati krščanskih shodov? V Jakobovem listu 1:27 piše, da smo dolžni »skrbeti za sirote in vdove v njih stiski«. Grški glagol, preveden s »skrbeti«, med drugim pomeni tudi »obiskovati«. (Dejanja 15:36)  In kako zelo ostareli cenijo, ko jih obiščemo! Okoli leta 65 n. š. je bil ostareli Pavel zaprt v Rimu in praktično ni imel nikogar. Sodelavcu Timoteju, ki si ga je močno želel videti, je pisal: »Prizadeni si, da prideš skoraj k meni.« (Filemonu 9; 2. Timoteju 1:3, 4; 4:9) Nekateri ostareli kristjani so, čeprav niso dobesedno v zaporu, zaradi zdravstvenih težav priklenjeni na dom. Pravzaprav tudi oni morda pravijo: ‚Prosim, potrudi se, da me čim prej obiščeš.‘ Ali se odzivamo na takšne prošnje?

18. Kako lahko ostarelim koristi, če jih obiščemo?

¹⁸ Nikoli ne podcenjujmo dobrega, ki ga lahko storimo, če obiščemo ostarelega duhovnega brata ali sestro. Ko je bil kristjan Onezifor v Rimu, je prizadevno iskal Pavla, ga našel, in ga zatem »mnogokrat poživil«. (2. Timoteju 1:16, 17) »Rada sem v družbi z mlajšimi,« pravi neka ostarela sestra. »Najbolj mi je všeč, da z menoj ravnajo kakor s članom svoje družine. To mi zelo dvigne duha.« Neka druga starejša kristjanka pa pravi: »Zares zelo cenim, ko mi kdo pošlje razglednico, me samo za nekaj minut pokliče po telefonu ali pa na kratko obišče. To je tako poživljajoče!«

Jehova nagrajuje tiste, ki skrbijo

19. Kako so blagoslovljeni tisti, ki skrbijo za ostarele?

¹⁹ Skrb za ostarele prinaša mnogo blagoslovov. Že samo to, da se lahko družimo z ostarelimi in imamo koristi od njihovega znanja in izkušenj, je edinstvena prednost. Kdor izkazuje skrb, okuša večjo srečo, ki izhaja iz dajanja, ter občuti notranje zadovoljstvo in mir, ker izpolnjuje svojo svetopisemsko odgovornost. (Dejanja 20:35, SSP) Poleg tega se tistim, ki skrbijo za ostarele, ni treba bati, da bi bili v svojih kasnejših letih zapuščeni. Božja Beseda nam zagotavlja: »Duša radodarna se obilo nasiti, in kdor napaja, tudi sam bo napojen.« (Pregovori 11:25)

20., 21. Kako Jehova gleda na tiste, ki skrbijo za ostarele, in kaj bi morali biti odločeni delati?

²⁰ Jehova nagrajuje bogaboječe otroke, nadzornike in druge skrbne kristjane, ki nesebično skrbijo za potrebe ostarelih sovernikov. Takšen duh je v skladu s pregovorom: »GOSPODU posoja, kdor milostno deli siromaku, in dobroto njegovo mu bo povrnil.« (Pregovori 19:17) Ko nas ljubezen žene, da smo usmiljeni s siromakom, gleda Bog na takšno dajanje kot na posojilo, ki ga povrne z blagoslovi. Poplača pa nam tudi, ko ljubeče skrbimo za naše ostarele sočastilce, od katerih so mnogi ‚ubožci pred svetom, a bogati v veri‘. (Jakob 2:5)

²¹ Kako velikodušno je Božje povračilo! Zajema večno življenje. Za veliko večino Jehovovih služabnikov bo to pomenilo večno življenje na rajski zemlji. Takrat bodo odstranjene posledice podedovanega greha in zvesti ostareli posamezniki se bodo veselili, ko jim bodo povrnjene mladostne moči. (Razodetje 21:3–5) Medtem ko čakamo na te blagoslove, še naprej izpolnjujmo našo krščansko odgovornost in skrbimo za ostarele.

[Podčrtna opomba]

Kako bi odgovorili?

• Kako lahko otroci izkazujejo spoštovanje ostarelim staršem?

• Kako starešine pokažejo, da cenijo starejše kristjane v čredi?

• Kako lahko vsak kristjan pokaže, da se pristno zanima za ostarele?

• Katere blagoslove prinaša skrb za ostarele kristjane?

[Preučevalna vprašanja]

[Okvir na strani 17]

Ko sta njegova starša potrebovala pomoč

Philip je leta 1999 služil kot prostovoljni gradbeni delavec v Liberiji, ko so mu sporočili, da je njegov oče hudo bolan. Vedel je, da mati ne bo kos nastalim razmeram. Zato se je odločil, da se bo vrnil domov in poskrbel za očetovo zdravljenje.

»Ni mi bilo lahko oditi,« se spominja Philip, »toda čutil sem, da sem najprej dolžen poskrbeti za starša.« V naslednjih treh letih je starša preselil v primernejše stanovanje, ki ga je skupaj s krajevnimi sokristjani prilagodil očetovim posebnim potrebam.

Philipova mati se sedaj lažje spoprijema z resnimi zdravstvenimi težavami svojega moža. Philip je nedavno lahko sprejel vabilo, da služi kot prostovoljec v podružničnem uradu Jehovovih prič v Makedoniji.

[Okvir na strani 19]

Niso spregledali njenih potreb

Ko je Ada, 85-letna kristjanka iz Avstralije, zaradi slabega zdravja ostala priklenjena na dom, so občinski starešine poskrbeli za pomoč. Organizirali so skupino sovernikov, ki bi ji pomagala. Bratje in sestre so z veseljem opravljali dela, kot so čiščenje, pranje, kuhanje ali pa so zanjo šli po opravkih.

Takšno pomoč so organizirali pred skoraj desetimi leti. Do zdaj je Adi pomagalo že več kot 30 bratov in sester. Še naprej jo obiskujejo in ji berejo biblijsko literaturo, jo seznanjajo s tem, kako člani občine duhovno napredujejo, in z njo redno molijo.

Neki tamkajšnji krščanski starešina je dejal: »Tisti, ki skrbijo za Ado, gledajo na to kot na prednost. Mnoge je navdušila s tem, ko že desetletja zvesto služi, in si enostavno ne morejo zamisliti, da bi spregledali njene potrebe.«

[Slika na strani 16]

Ne skoparimo z izkazovanjem naklonjenosti svojim ostarelim staršem

[Slika na strani 18]

Vsi v občini lahko izkazujejo ljubezen ostarelim sovernikom