Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Vprašanja bralcev

Vprašanja bralcev

Vprašanja bralcev

Kako lahko žalimo Božjega svetega duha, ko pa sveti duh ni oseba?

Apostol Pavel je napisal: »Ne žalite svetega Duha Božjega.« (Efežanom 4:30) Nekateri menijo, da te besede nakazujejo, da je sveti duh oseba. Vendar so v publikacijah ‚zvestega oskrbnika‘ pogosto navedeni biblijski in zgodovinski dokazi, da zgodnji kristjani svetega duha niso imeli niti za osebo niti za boga, ki bi bil kot del tako imenovane Trojice enak Najvišjemu. * (Lukež 12:42) Torej Pavel ni govoril o Božjem svetem duhu kot osebi.

Sveti duh je Božja nevidna dejavna sila. (1. Mojzesova 1:2NW) Za Jezusa je bilo napovedano, da bo krščeval »s svetim Duhom«, prav kakor je Janez krščeval z vodo. (Lukež 3:16) Na binkošti leta 33 n. š. se je približno 120 učencev ‚napolnilo svetega Duha‘ – očitno se niso napolnili z osebo. (Dejanja 1:5, 8; 2:4, 33) Ti maziljenci so prejeli nebeško upanje, Božji sveti duh pa jih je vodil, da so živeli zvesto. (Rimljanom 8:14–17; 2. Korinčanom 1:22) Duh je v njih rojeval sad, ki ugaja Bogu, in jim pomagal, da so se ogibali grešnih ‚del mesa‘, s katerimi bi si nakopali Božje neodobravanje. (Galatom 5:19–25)

Če smo tudi mi Božji služabniki z zemeljskim upanjem, nismo maziljeni s svetim duhom. Kljub temu lahko prejmemo prav toliko Božjega svetega duha kakor tisti z nebeškim upanjem. Potemtakem lahko tudi mi žalimo duha. Kako pa?

Če se ne menimo za svetopisemske nasvete, zapisane pod vodstvom svetega duha, lahko razvijemo osebnostne poteze, ki nas lahko privedejo do tega, da namerno grešimo proti duhu, izgubimo Jehovovo naklonjenost in smo nazadnje uničeni. (Matevž 12:31, 32) Morda še ne grešimo resno, toda mogoče smo krenili po napačni poti, ki se lahko nazadnje konča tako, da pričnemo nasprotovati vodstvu duha. Tako bi začeli žaliti svetega duha.

Kako se lahko torej ognemo temu, da bi žalili Božjega duha? Vsekakor moramo nadzorovati svoje misli in dejanja. Apostol Pavel je v četrtem poglavju lista Efežanom rekel, naj se pazimo, da ne bi težili k laganju, nenehni jezi, lenobi in neprimernemu govorjenju. Morda smo si že nadeli »novega človeka« oziroma novo osebnost, vseeno pa si dovolimo, da nas slaba dejanja vlečejo nazaj. Kaj bi s tem delali? Nasprotovali bi z duhom navdihnjenim nasvetom iz Božje Besede, Biblije. S tem bi žalili svetega duha.

Apostol Pavel je v petem poglavju lista Efežanom svetoval, naj se ogibamo pohotnih želja po prešuštvovanju. Sovernike je tudi spodbujal, naj se ogibajo nečednega vedenja in norčevanja oziroma opolzkega šaljenja. Če nočemo žaliti Božjega svetega duha, moramo ta nasvet imeti v mislih, ko si izbiramo razvedrilo. Zakaj bi kazali, da se zanimamo za te reči, s tem da bi o njih govorili, brali takšno čtivo oziroma gledali takšne prizore na televiziji ali kje drugje?

Svetega duha lahko seveda žalimo še drugače. Jehovov duh v občini pospešuje enotnost. Toda predstavljajmo si, da bi širili škodljive govorice ali pa bi v občini spodbujali grupiranje. Ali ne bi delovali proti duhu, ki nas navaja k enotnosti? Na splošno bi s tem žalili svetega duha, podobno kot so ga člani korintske občine, ki so delali razdore. (1. Korinčanom 1:10; 3:1–4, 16, 17) Duha bi prav tako žalili, če bi namenoma spodkopavali spoštovanje do mož, ki so v občini postavljeni po duhu. (Dejanja 20:28; Juda 8)

Jasno je torej, da je modro razmisliti o tem, kakšna sta naše stališče in ravnanje v luči tega, kar po Bibliji in krščanski organizaciji vemo o tem, kako nas vodi svet duh. Poleg tega ‚molimo v svetem Duhu‘ in dovolimo, da nas vodi. Zmeraj tudi ravnajmo skladno s tem, kar je napisano v Božji navdihnjeni Besedi. (Juda 20) Odločeni bodimo, da ne bomo nikoli žalili duha, temveč naj nas ta vedno vodi, kar bo v čast Jehovovemu svetemu imenu.

Jezus je to, kako težko je bogatemu človeku priti v Kraljestvo, primerjal s kamelo, ki skuša priti skozi šivankino uho. Ali je Jezus imel v mislih dobesedno kamelo in pravo šivanko?

Trije svetopisemski stavki, ki o tem govorijo, so si zelo podobni. Jezus je glede na Matevževo poročilo dejal: »Laže gre kamela skozi šivankino uho, kakor bogataš pride v Božje kraljestvo.« (Matevž 19:24SSP) Podobno beremo v Markovem evangeliju 10:25 in Lukeževem evangeliju 18:25 po SSP.

V nekaterih priročnikih je omenjeno, da se besedna zveza »šivankino uho« nanaša na majhna vrata, ki so bila vgrajena v ena izmed velikih jeruzalemskih vrat. Če so bila velika vrata ponoči zaprta, so bila morda majhna odprta. Pravijo, da se je kamela skozi njih lahko zrinila. Ali je Jezus imel to v mislih?

Očitno ne. Videti je, da je Jezus govoril o dobesedni šivanki. Ker so na tistem področju našli veliko starih šivank, tako iz kosti kot iz kovine, so bile najbrž običajen gospodinjski pripomoček.

Mnogi leksikografi se strinjajo s prevodom »šivanka«. Grška beseda za ‚šivanko‘ (rafís), ki je navedena v Matevževem evangeliju 19:24 in Markovem evangeliju 10:25, izhaja iz glagola, ki pomeni »šivati«. Grški izraz v Lukeževem evangeliju 18:25 (belóne) pa označuje dobesedno kirurško iglo. V Vine’s Expository Dictionary of Old and New Testament Words piše: »Zamisel, da se ‚šivankino uho‘ nanaša na majhna vrata, se je, kot je videti, pojavila v novejšem času in zanjo ni nobenih starodavnih dokazov. Gospod je s to izjavo želel opisati človeško nesposobnost, in ni si treba prizadevati, da bi omehčali to težavo bogatega človeka, s tem da bi šivanka pomenila še kaj drugega kot običajen pripomoček.« (1981, 3. zvezek, stran 106)

Nekateri menijo, da bi morala biti v teh vrsticah beseda »kamela« prevedena z »vrv«. Grška beseda za vrv (kámilos) je zelo podobna besedi za kamelo (kámelos). Vendar se v najstarejših obstoječih rokopisih Matevževega evangelija (Sinajskem, Vatikanskem št. 1209 in Aleksandrijskem) v 19. poglavju 24. vrstici pojavi grška beseda »kamela«, in ne »vrv«. Matevž je baje svoj evangelij prvotno zapisal v hebrejščini in ga je morda sam prevedel v grščino. Natanko je vedel, kaj je povedal Jezus, in je zato uporabil ustrezno besedo.

Jezus je torej meril na dobesedno šivanko in pravo kamelo. To je omenil zato, da bi poudaril, kako nemogoče je nekaj storiti. Toda ali je Jezus hotel povedati, da noben bogat človek ne bo nikoli mogel vstopiti v Kraljestvo? Ne, saj se Jezusove izjave ne sme razumeti dobesedno. Uporabil je hiperbolo in tako ponazoril, da prav kakor dobesedna kamela ne more priti skozi uho prave šivanke, tako ne more bogat človek vstopiti v Kraljestvo, če se še naprej oklepa svojega bogastva in mu Jehova v življenju ni na prvem mestu. (Lukež 13:24; 1. Timoteju 6:17–19)

Jezus je to ponazoritev povedal kmalu zatem, ko je mlad bogat poglavar zavrnil veliko prednost, da bi postal Jezusov sledilec. (Lukež 18:18–24) Bogat posameznik, ki bolj ljubi svoje imetje kakor pa duhovne reči, ne more pričakovati, da bo dosegel večno življenje v Božjem kraljestvu. Pa vendar so nekateri bogati ljudje postali Jezusovi učenci. (Matevž 27:57; Lukež 19:2, 9) Bogat človek, ki se zaveda svojih duhovnih potreb in išče Božjo pomoč, se torej lahko nadeja Božje rešitve. (Matevž 5:3NW; 19:16–26)

[Podčrtna opomba]

^ odst. 3 Glej brošuro Ali naj verjamemo v Trojico, ki so jo izdali Jehovove priče.