Delati dobro ob potrebi

»DELAJMO dobro vsem,« je spodbujal apostol Pavel, »a najbolj tem, ki smo si ž njimi domači po veri«. (Galatom 6:10) Jehovove priče si po vsem svetu v svojem življenju marljivo prizadevajo ravnati po tem načelu in delajo dobro vsakomur, še posebej pa sovernikom. To se vedno znova vidi, ko ljudje potrebujejo pomoč. Preglejmo nekaj nedavnih primerov iz treh držav.

Decembra 2002 je na Guamu divjal močan tajfun, ki je pihal s hitrostjo več kot 300 kilometrov na uro. Razdejal je mnogo domov, nekaj pa jih je povsem uničil. V krajevnih občinah so hitro organizirali skupine, da so družinam Prič, ki so utrpele najhujšo škodo, pomagale pri čiščenju in odstranjevanju ruševin. Podružnica na Guamu je priskrbela material in delavce, da so popravljali poškodovane domove. Delo je podprla tudi podružnica s Havajev, od koder je v nekaj tednih prispela skupina tesarjev, ki so pomagali pri obnavljalnih delih. Nekateri krajevni bratje so si za to, da bi pomagali tem tesarjem, vzeli dopust. Skupaj so s svojim radostnim sodelovanjem pričevali vsem v okolici.

V Mjanmaru je v predmestju Mandalaya blizu kraljestvene dvorane izbruhnil požar. Nedaleč stran je bila hiša, kjer je stanovala nedejavna sestra z družino. Veter je pihal proti njenemu domu, zato je stekla v dvorano po pomoč. Ker so dvorano ravno takrat obnavljali, je bilo tam mnogo bratov in sester. Bili so presenečeni, ko so zagledali sestro, saj niso vedeli, da živi na tem področju. Bratje so ji hitro pomagali prenesti družinsko imetje na varno. Ko je o izbruhu ognja slišal njen mož, ki ni Priča, je odhitel domov in videl, kako so bratje nosili njihovo imetje. Bil je osupel in hvaležen, obenem pa se je tudi oddahnil, saj takšne dogodke pogosto izkoristijo roparji. Dobrotljivost bratov je to sestro in njenega sina spodbudila, da sta se ponovno pričela družiti s krščansko občino in sedaj obiskujeta vse shode.

V preteklem službenem letu so se mnogi v Mozambiku zaradi suš in slabih letin soočili z lakoto. Tamkajšnji podružnični urad Jehovovih prič se je hitro odzval in priskrbel hrano tistim, ki so jo potrebovali. Razdeljevali so jo v kraljestvenih dvoranah, včasih kar po občinskih shodih. Neka sestra, ki je samohranilka, je dejala: »Na shod sem prišla  vsa potrta, saj nisem vedela, kaj bom dala otrokom jesti, ko se bomo vrnili domov.« Zaradi ljubeče pomoči bratov se je kmalu razvedrila. »To je bilo zame kakor vstajenje!« je rekla.

Priče prav tako ‚delajo dobro‘ v duhovnem smislu, tako da z biblijskim sporočilom druge tolažijo in jim vlivajo upanje. Kakor moder človek iz davnine so prepričani o naslednjem: »Kdor pa mene [Božjo modrost] posluša, brez skrbi bo prebival in mir užival, ne boječ se hudega.« (Pregovori 1:33)

[Slike na strani 31]

1., 2. Razdeljevanje hrane potrebnim v Mozambiku

3., 4. Tajfun je na Guamu uničil mnogo domov

[Vir slike]

Otrok na levi: Andrea Booher/FEMA News Photo; ženska, zgoraj: AP Photo/Pacific Daily News, Masako Watanabe