Katero religijo naj bi izbrali?

‚RAZLIČNE religije so le različne poti, ki vodijo k istemu cilju. Na koncu koncev obstaja samo en Bog, mar ne?‘ Mnogi menijo tako. Zdi se jim sicer pomembno, da človek pripada neki religiji, vendar pa ni zares važno, katero religijo si izbere, da bi se po njej ravnal.

Na prvi pogled je ta trditev morda videti razumna, saj res obstaja samo en Bog, Vsemogočni. (Izaija 44:6; Janez 17:3; 1. Korinčanom 8:5, 6) Toda ne moremo spregledati očitnih razlik – celo nasprotij – med mnogimi verskimi skupinami, ki izjavljajo, da služijo pravemu Bogu. Njihovi običaji, verovanja, nauki in zahteve se močno razlikujejo. Razlike so tako velike, da je tistim, ki pripadajo eni religiji ali skupini, težko razumeti ali sprejeti to, kar učijo in verjamejo drugi.

Po drugi strani pa je Jezus rekel: »Bog je duh, in kateri ga molijo, morajo moliti v duhu in resnici.« (Janez 4:24) Ali lahko ljudje Boga častijo v resnici, hkrati pa imajo mnogo protislovnih zamisli o tem, kdo je Bog, kakšen je njegov namen in kako želi, da bi ga častili? Ali je razumno verjeti, da Vsemogočnega Boga sploh ne zanima, kako ga častimo?

Pravi kristjani nekdaj in danes

Kristjani v prvem stoletju so občasno imeli različno mnenje. Apostol Pavel je denimo o Korinčanih rekel: »Povedali so mi namreč za vas, bratje moji, Hlojini domači, da so prepiri med vami. Menim pa to, da vsak vas govori: Jaz sem Pavlov, jaz pa Apolov, jaz pa Kefov, a jaz Kristusov.« (1. Korinčanom 1:11, 12)

Ali so bile Pavlu te razlike nepomembne? Ali je vsakdo kratko malo ubral svojo pot do rešitve? Daleč od tega! Pavel je opomnil: »Prosim vas pa, bratje, v imenu Gospoda našega Jezusa Kristusa, da vsi eno govorite in ne bodi razdorov med vami, temuč bodite popolnoma složni v enem umu in eni misli.« (1. Korinčanom 1:10)

Seveda se enotnega verovanja ne more doseči s silo. Doseže se le, če posamezniki zadeve skrbno preiščejo, pridejo do istih sklepov in jih sprejmejo. Zato sta zelo pomembna koraka do enotnosti, o kakršni je govoril Pavel, osebno preučevanje Božje Besede in iskrena želja, da naučeno tudi udejanjamo. Ali je mogoče najti takšno enotnost? Kot smo videli prej, se Bog na svoje ljudstvo že dolgo obrača kot na  skupino. Ali je danes mogoče to skupino prepoznati?

Kako nam koristi prava družba

Psalmist David je nekoč vprašal: »GOSPOD, kdo sme prebivati v šatoru tvojem, kdo stanovati na gori svetosti tvoje?« To je vsekakor miselno izzivalno vprašanje. David je odgovoril: »Kdor živi brezmadežno in ravna pravično ter govori resnico iz srca svojega.« (Psalm 15:1, 2) Človek lahko religijo, ki izpolnjuje te Božje zahteve, prepozna z natančnim razumevanjem Biblije. Potem lahko v tej skupini uživa v krepilni družbi ljudi, ki enotno častijo Boga »v duhu in resnici«.

Da je celo v današnjem neenotnem svetu mogoče enotno verovati in ravnati, dokazujejo Jehovove priče. Med njimi so nekdanji pripadniki mnogih različnih religij in etničnih skupin. Drugi Pričevalci so bili nekoč agnostiki ali ateisti. Spet nekateri pa se za religijo preprosto niso kaj dosti zmenili. Iz vseh teh raznolikih religij, kultur in filozofij prihajajo posamezniki in uživajo versko enotnost, ki je ni mogoče videti nikjer drugje v današnjem svetu.

Temelj takšne enotnosti je Božja Beseda, Biblija. Jehovove priče se seveda zavedajo, da ne morejo drugim narekovati, kaj naj delajo. Cenijo pa prednost, da lahko druge spodbujajo, naj se učijo iz Biblije in se tako na podlagi tega trdnega temelja odločajo glede čaščenja. Tako lahko še mnogim ljudem koristi čaščenje Boga »v duhu in resnici«.

Danes obstaja velika nevarnost, da postanemo žrtev škodljivih vplivov in skušnjav. Zelo pomembno je, da si izberemo pravo družbo. V Bibliji piše, da »kdor hodi z modrimi, postane modrejši« in da »slaba družba pokvari dobre navade«. (Pregovori 13:20; 1. Korinčanom 15:33, NW) Če se družimo s pravimi Božjimi častilci, nam je to v zaščito. Biblija nas zato spominja: »Opazujmo se med seboj, da se izpodbujamo k ljubezni in k dobrim delom; in ne opuščajmo zbora svojega, kakor je nekaterim navada, marveč opominjajmo drug drugega, in to tolikanj bolj, kolikor bolj vidite, da se bliža dan.« (Hebrejcem 10:24, 25) Kakšen blagoslov je, ko pravi prijatelji, duhovni bratje in sestre, ljubeče pomagajo drug drugemu, da izpolnijo svoje odgovornosti do Boga!

Temu pritrjuje Ottmar. Vzgojen je bil sicer v katoliški družini v Nemčiji, vendar je cerkev prenehal obiskovati. Takole pojasnjuje: »Kadar koli sem šel v cerkev, sem iz nje odšel prav tako prazen, kot sem prišel.« Toda vere v Boga ni izgubil. Nato je prišel v stik z Jehovovimi pričami in se prepričal, da so pravi Božji služabniki. Videl je, da potrebuje njihovo družbo. Sedaj pravi: »Dejavno sodelujem s svetovno organizacijo in občutim duševni mir. Drugi mi pomagajo, da si postopoma prodobivam točnejše biblijsko spoznanje. To mi zelo veliko pomeni.«

Povabilo tem, ki iščejo

Podobno misleči ljudje, ki med seboj tesno sodelujejo kot skupina, lahko neko nalogo opravijo veliko bolj učinkovito kakor pa posamezniki, ki delajo neodvisno drug od drugega. Jezus je denimo pred odhodom v nebesa dal svojim sledilcem še naslednja navodila: »Pojdite torej in pridobivajte mi v učence vse narode, krščujoč jih v ime Očeta in Sina in svetega Duha, učeč jih, naj izpolnjujejo vse, karkoli sem vam zapovedal.« (Matevž 28:19, 20) Kako neki bi se lahko ta naloga uspešno opravila, če ne bi bilo nobenega vodstva ali organiziranosti? Kako  bi lahko posameznik izpolnil to svetopisemsko zapoved, če bi služil Bogu neodvisno?

Jehovove priče so lani po vsem svetu razdelili 91,933.280 na Bibliji temelječih knjig, knjižic in brošur, poleg tega pa še 697,603.247 revij, s čimer so z dobro novico iz Božje Besede dosegli na milijone ljudi v 235 deželah. To je zares izreden dokaz, da lahko složna, dobro organizirana skupina doseže veliko več, kakor pa bi sploh kdaj lahko dosegel posameznik, ki se trudi sam!

Jehovove priče poleg tega, da razdeljujejo biblijsko literaturo, vodijo tudi brezplačne biblijske pouke in tako ljudem pomagajo, da še bolje razumejo, kaj od njih zahteva Bog. Lani se je vsak teden s posamezniki ali skupinami ljudi vodilo povprečno 5,726.509 biblijskih poukov. Že milijoni so si s tem biblijskim poučevanjem pridobili trden temelj, na podlagi katerega so se lahko odločili glede čaščenja. Vabimo vas, da spoznate Božje zahteve, ki so pojasnjene v Bibliji. Nato pa se lahko sami odločite. (Efežanom 4:13; Filipljanom 1:9; 1. Timoteju 6:20; 2. Petrov 3:18)

Če želite ugajati Bogu, je zelo pomembno, da ste povezani z neko religijo – a ne s katero koli. Vaša izbira religije bi morala temeljiti na točnem biblijskem spoznanju, ne pa na nedokazanih verskih naukih ali govoricah. (Pregovori 16:25) Spoznajte, kaj se zahteva od prave religije. To primerjajte s svojim verovanjem. Nato pa se temu ustrezno odločite. (5. Mojzesova 30:19)

[Slike na strani 7]

Jehovove priče uživajo enotnost v neenotnem svetu