Storiti ali ne storiti drugim?

»NIKOMUR ne stori tega, česar ne želiš, da kdo stori tebi.« To moralno načelo pripisujejo slavnemu kitajskemu učitelju in filozofu Konfuciju. Danes, kakih 2500 let kasneje, mnogi še vedno verjamejo, da človek opravi svojo moralno dolžnost, če drugim preprosto ne stori nič žalega.

Priznati je treba, da ima to Konfucijevo pravilo vedenja svojo vrednost. Po drugi strani pa Biblija odkriva še eno razsežnost človekovega vedenja in ravnanja. Poleg tako imenovanega greha za storjeno dejanje, torej če kdo zagreši kaj zoper sočloveka, govori tudi o grehu za nestorjeno dejanje. Krščanski učenec Jakob je napisal: »Kdor torej zna dobro delati, pa ne dela, njemu je greh.« (Jakob 4:17) Jezus Kristus kristjanov ni samo učil, naj drugim ne storijo nič slabega, ampak jim je svetoval: »Vse [. . .], kar hočete, da ljudje vam storé, tako storite tudi vi njim.« (Matevž 7:12)

Božji prvotni namen je bil, da bi vsi ljudje ravnali drug z drugim tako, kakor bi želeli, da se ravna z njimi. Bog je dal najboljši zgled, da mu je mar za dobro drugih, s tem, kako je ustvaril človeka: »Ustvaril je Bog človeka po svoji podobi, po Božji podobi ga je ustvaril: moža in ženo ju je ustvaril.« (1. Mojzesova 1:27) To pomeni, da je ljudi ljubeče obdaril z vestjo. Ta jih lahko, če je pravilno šolana, vodi, da z drugimi ravnajo tako, kakor bi želeli, da se ravna z njimi.

Danes mnogi zaradi brezbrižnih in sebičnih ljudi brezupno trpijo in nihče jim ne pomaga. Jasno je, da je potrebno več kot samo to, da se drugim ne stori nič slabega oziroma hudega. Prav nasprotno, treba je delati to, kar je za njih dobro in koristno. Zato Jehovove priče prostovoljno odločno ukrepajo, da bi drugim pomagali spoznati čudovito upanje iz Božje Besede. Ko se oglasijo pri svojih sosedih, da jim povedo dobro novico iz Biblije, to storijo v duhu ljubezni in tako delajo drugim to, kar bi želeli, da bi se storilo njim.