Stvarstvo oznanja Božjo slavo!
Stvarstvo oznanja Božjo slavo!
»Nebesa oznanjajo slavo Boga mogočnega in delo rok njegovih kaže oblok nebesni.« (PSALM 19:1)
1., 2. a) Zakaj ljudje ne moremo neposredno videti Božje slave? b) Kako štiriindvajset starešin slavi Boga?
»NE MOREŠ videti obličja mojega, zakaj človek me ne more videti in ostati živ.« (2. Mojzesova 33:20) Tako je Jehova posvaril Mojzesa. Ker smo ljudje le iz mesa, ne moremo prenesti neposrednega pogleda na Božjo slavo. Toda apostolu Janezu se je v videnju odprl sijajen pogled na Jehova, ki sedi na svojem veličastnem prestolu. (Razodetje 4:1–3)
2 V nasprotju z ljudmi pa zvestovdana duhovna bitja lahko gledajo Jehovovo obličje. Janez v nebeškem videnju med njimi vidi »štiriindvajsetero starejšin«, ki predstavljajo 144.000. (Razodetje 4:4; 14:1–3) Kako se ti odzovejo ob pogledu na Božjo slavo? V Razodetju 4:11 piše, da objavljajo: »Vreden si, Gospod in Bog naš, prejemati slavo in čast in moč, zakaj ti si ustvaril vse, in zaradi volje tvoje je bilo vse in je bilo ustvarjeno.«
Zakaj »se ne morejo izgovarjati«?
3., 4. a) Zakaj ni neznanstveno verjeti v Boga? b) Kaj je včasih vzrok za to, da ljudje odklanjajo vero v Boga?
3 Ali ste spodbujeni k temu, da bi slavili Boga? Velika večina ljudi si tega ne želi in nekateri celo zanikajo njegov obstoj. Neki astronom je na primer zapisal: »Ali je bil Bog tisti, ki je posegel vmes in tako po svoji previdnosti oblikoval vesolje nam v korist? [. . .] Bilo bi lepo, a žal menim, da je kaj takega nemogoče. [. . .] Bog ni odgovor.«
4 Znanstveno raziskovanje ima svoje meje – omejeno je le na to, kar človek lahko dejansko opazuje oziroma proučuje. Sicer je vse skupaj zgolj teorija ali ugibanje. Ker ‚je Bog duh‘, ga enostavno ne moremo proučevati z znanstvenimi metodami. (Janez 4:24) Zato bi bilo predrzno, če bi vero v Boga zavrnili za neznanstveno. Znanstvenik Vincent Wigglesworth z univerze v Cambridgeu je dejal, da je znanstvena metoda že sama po sebi »verski pristop«. V kakšnem smislu? »Temelji na brezpogojni veri v to, da se naravni pojavi podrejajo ‚naravnim zakonom‘.« Ko torej kdo zavrne verovanje v Boga, ali ne zamenja le ene vere za drugo? Včasih se zdi, da je nevera v Boga znak tega, da človek namerno noče pogledati resnici v oči. Psalmist je zapisal: »Krivičnik ga v svoji ošabnosti ne išče, ‚Ni Boga!‘, v tem so vse njegove hudobne misli.« (Psalm 10:4, SSP, poudarili mi.)
5. Zakaj se tisti, ki ne verjamejo v Boga, ne morejo izgovarjati?
5 Vera v Boga ni nikakršno slepo verovanje, saj imamo za Božji obstoj obilo dokazov. (Hebrejcem 11:1) Astronom Allan Sandage je dejal: »Zdi se mi povsem nemogoče, da bi tak red [v vesolju] izviral iz kaosa. Mora obstajati neko organizirano počelo. Bog je zame sicer uganka, vendar je pojasnilo za čudež obstoja, zakaj je nekaj namesto ničesar.« Apostol Pavel je kristjanom v Rimu dejal: »Kar se od njega [Boga] ne more videti, njegova večna moč in božanstvo, to se od ustvarjenja sveta zaznava z umom in vidi po njegovih delih, tako da se [neverniki] ne morejo izgovarjati.« (Rimljanom 1:20) Od »ustvarjenja sveta« – še zlasti od ustvaritve inteligentnih človeških bitij, ki lahko zaznajo Božji obstoj – je očitno, da obstaja Stvarnik s silno močjo, Bog, ki si zasluži našo vdanost. Zato se tisti, ki ne priznavajo Božje slave, ne morejo izgovarjati. Kakšne dokaze pa najdemo v stvarstvu?
Vesolje oznanja Božjo slavo
6., 7. Kako nebesa oznanjajo Božjo slavo?
6 Psalm 19:1 takole odgovarja: »Nebesa oznanjajo slavo Boga mogočnega in delo rok njegovih kaže oblok nebesni.« David je sprevidel, da so zvezde in planeti, ki svetijo skozi ‚nebesni oblok‘ oziroma atmosfero, neizpodbiten dokaz za obstoj veličastnega Boga. Nadaljuje: »Dan kliče dnevu vest o njem in noč poroča noči.« (Psalm 19:2) Nebesa dan za dnem in noč za nočjo odsevajo Božjo modrost in stvarjenjsko moč. Tako je, kot če bi se z nebes razlegal glasen ‚klic‘ hvale Bogu.
7 Toda da bi to pričevanje slišali, je potrebna sprevidevnost. »Ni govora, ne besed, a vendar umejo njih glas.« Da, tiho pričevanje nebes je mogočno. »Po vsej zemlji se razlega njih oznanilo, do kraja vesoljnega sveta njih govor.« (Psalm 19:3, 4)
8., 9. Povejte nekaj izrednih dejstev glede Sonca.
8 David nato opiše naslednji čudež Jehovovega stvarstva: »Solncu pa je postavil šator na njih [vidnih nebesih]. In ono izhaja kakor ženin iz stanice svoje, raduje se kakor korenjak, da poteče svojo pot. Od kraja nebes je vzhod njegov in tek njegov do njih roba, in ničesar ni, kar bi se skrilo njegovemu žaru.« (Psalm 19:4–6)
9 Sonce je v primerjavi z drugimi zvezdami le srednje veliko. Vseeno pa je to veličastna zvezda, saj so planeti, ki krožijo okrog nje, videti neznatno majhni. V nekem viru piše, da Sončeva masa znaša »dve milijardi milijard milijard ton«, kar je 99,9 odstotka celotne mase našega Osončja! Zaradi Sončeve gravitacijske sile lahko Zemlja okrog te zvezde kroži v oddaljenosti 150 milijonov kilometrov, ne da bi se od nje oddaljila ali pa bi jo ta vsrkala. Do našega planeta dospe le približno polovica milijardinke Sončeve energije, kar pa je dovolj za vzdrževanje življenja.
10. a) Kako sonce odhaja v svoj »šator« in izhaja iz njega? b) Kako sonce teče kakor »korenjak«?
10 Psalmist sonce slikovito opiše kot ‚korenjaka‘, ki čez dan teče od enega kraja zemlje do drugega in se zvečer umakne v »šator«. Ko se ta mogočna zvezda spusti za obzorje, je z zemeljskega zornega kota videti, kakor da bi se odpravila v »šator« počivat. Zjutraj pa se nenadoma prikaže in veselo zasije »kakor ženin iz stanice svoje«. David je kot pastir doživel izjemno mrzle noči. (1. Mojzesova 31:40) Spominjal se je, kako so ga sončni žarki hitro ogreli, pa tudi pokrajino okrog njega. Seveda sonca to »potovanje« od vzhoda do zahoda ni izčrpalo, ampak je bilo kakor »korenjak« že pripravljeno na novo potovanje.
Veličastne zvezde in galaksije
11., 12. a) Zakaj je to, da Biblija primerja zvezde z morskim peskom, nekaj izjemnega? b) Kako obsežno je morda vesolje?
11 David je lahko s prostim očesom videl le nekaj tisoč zvezd. Toda glede na neko nedavno raziskavo je s sodobnimi teleskopi v vesolju vidnih 70 tisoč trilijonov zvezd – to je sedmica z 22 ničlami! Jehova je opozoril na to velikansko število, ko je množico zvezd primerjal s ‚peskom ob morskem obrežju‘. (1. Mojzesova 22:17)
12 Astronomi so vrsto let opazovali tako imenovana »majhna svetleča področja megličastega, neizrazitega videza«. Znanstveniki so sklepali, da so te »spiralne meglice« del naše galaksije, Rimske ceste. Leta 1924 pa so odkrili, da je najbližja takšna meglica, Andromeda, pravzaprav tudi sama galaksija – oddaljena kakih dva milijona svetlobnih let! Znanstveniki sedaj ocenjujejo, da je galaksij na milijarde in da je v vsaki tisoče, včasih milijarde zvezd. Kljub temu Jehova »prešteva zvezd število, kliče jih, kolikor jih je, po imenih«. (Psalm 147:4)
13. a) Kaj je izrednega pri ozvezdjih? b) Po čem se vidi, da znanstveniki ne poznajo ‚postav neba‘?
13 Jehova je vprašal Joba: »Moreš li zvezati zveze [vezi, NW] gostosevcev ali razdreti spojine rimščic?« (Job 38:31) Jehova je tukaj govoril o ozvezdjih. Ozvezdje je skupina zvezd, za katere je videti, da oblikujejo določen vzorec. Čeprav so lahko zvezde med seboj zelo oddaljene, pa je, gledano z zemlje, njihova relativna lega stalna. Zaradi tako natančne lege so zvezde »koristni vodniki pri navigaciji, astronavtom pri usmerjanju vesoljskega plovila in pri razpoznavanju zvezd«. (The Encyclopedia Americana) Kljub temu pa nihče povsem ne razume »vezi«, ki vežejo ozvezdja skupaj. Da, znanstveniki še vedno ne morejo odgovoriti na vprašanje, postavljeno v Jobu 38:33: »Poznaš li postave neba?«
14. Kaj je glede svetlobe še vedno uganka?
14 Znanstveniki ne znajo odgovoriti tudi na naslednje vprašanje, ki je bilo zastavljeno Jobu: »Kateri je pot, ki se na njem svetloba delí?« (Job 38:24) Neki pisec je to vprašanje glede svetlobe opisal kot »povsem sodobno znanstveno vprašanje«. Zanimivo je, da so nekateri grški filozofi verjeli, da svetloba izvira iz človeškega očesa. V novejših časih so bili znanstveniki mnenja, da je svetloba sestavljena iz drobcenih delcev. Drugi so menili, da potuje v valovih. Danes pa trdijo, da je svetloba oboje, valovanje in hkrati tudi iz delcev. Kljub temu pa narave svetlobe in tega, kako se »delí« oziroma potuje, še vedno ne moremo povsem razumeti.
15. Kakšni občutki naj bi nas podobno kakor Davida prevevali, ko premišljujemo o nebesih?
15 Ko človek o vsem tem premišljuje, si ne more kaj, da ne bi čutil kakor psalmist David, ki je dejal: »Ko ogledujem nebesa tvoja, prstov tvojih delo, mesec in zvezde, ki si jih postavil, govorim: Kaj je človek, da se ga spominjaš, ali sin človekov, da ga obiskuješ?« (Psalm 8:3, 4)
Zemlja in bitja na njej slavijo Jehova
16., 17. Kako bitja vodnih ‚globin‘ slavijo Jehova?
16 V 148. psalmu je še dodatno opisano, kako stvarstvo oznanja Božjo slavo. V sedmi vrstici beremo: »Hvalite GOSPODA z zemlje, morske pošasti in vse globine.« (SSP) Da, vodne »globine« so polne čudes, ki poudarjajo Božjo modrost in moč. Sinji kit je povprečno težek 120 ton – toliko kot 30 slonov! Že samo njegovo srce tehta preko 450 kilogramov in lahko po telesu potisne kakih 6400 kilogramov krvi! Ali so te velikanske morske pošasti v vodi počasne in okorne? Sploh ne. »Po oceanih švigajo« z izredno hitrostjo, piše v poročilu Evropske kampanje proti postranskemu ulovu kitov. S satelitskim sledenjem so opazili, da je »neki [sinji kit] v 10 mesecih prepotoval več kot 16.000 kilometrov«.
17 Velika pliskavka se navadno potaplja do globine 45 metrov. Vendar je najgloblja potopitev, ki so jo pri delfinu izmerili, kar 547 metrov! Kako lahko ta sesalec preživi takšno potapljanje? Med potapljanjem se mu srčni utrip upočasni in kri se preusmeri v srce, pljuča in možgane. Poleg tega njegove mišice vsebujejo kemično snov, ki skladišči kisik. Severnomorski sloni in kiti glavači se lahko potapljajo še celo globlje. »Namesto, da bi se tlaku upirali,« piše v reviji Discover, »pustijo, da se jim pljuča povsem sesedejo.« Večino kisika, ki ga potrebujejo, hranijo v mišicah. Ta bitja so zares živ dokaz modrosti vsemogočnega Boga!
18. Kako Jehovovo modrost odseva morska voda?
18 Jehovovo modrost odseva celo morska voda. V Scientific Americanu piše: »Vsaka vodna kapljica v vrhnjih 100 metrih oceana vsebuje na tisoče lebdečih rastlinskih mikroorganizmov, imenovanih fitoplankton.« Ta »nevidni gozd« čisti naš zrak, s tem da vsrkava milijarde ton ogljikovega dioksida, in proizvede več kot polovico kisika, ki ga vdihavamo.
19. Kako ogenj in sneg izpolnjujeta Jehovovo voljo?
19 V Psalmu 148:8 piše: »Ogenj in toča, sneg in sopara, veter viharni, ki izpolnjuješ besedo njegovo.« Da, Jehova za izpolnjevanje svoje volje uporablja tudi nežive naravne sile. Premislite o ognju. V preteklih desetletjih so gozdne požare imeli zgolj za škodljive. Raziskovalci pa zdaj menijo, da je ogenj pomemben za okolje, saj odstranjuje stara oziroma umirajoča drevesa, pospešuje kalitev mnogih semen, predeluje hranila in pravzaprav zmanjšuje nevarnost uničujočih požarov. Tudi sneg je življenjsko pomemben – namaka zemljo in jo gnoji, polni reke ter varuje rastline in živali pred nizkimi temperaturami.
20. Kako gore in drevesa koristijo ljudem?
20 »Ve gore in vsi hribi, drevesa sadonosna in vse cedre,« piše v Psalmu 148:9. Veličastne gore so dokaz Jehovove velike moči. (Psalm 65:6) Vendar služijo tudi praktičnemu namenu. V poročilu Inštituta za geografijo v Bernu v Švici piše: »Vse večje reke na svetu izvirajo v gorah. Več kot polovica človeštva je odvisna od sladke vode, ki se zbira v gorah [. . .]. Ti ‚vodni stolpi‘ so bistvenega pomena za dobro človeštva.« Svojega Izdelovalca slavi celo navadno drevo. V poročilu Programa Združenih narodov za okolje piše, da so drevesa »pomembna za dobro ljudi iz vseh dežel [. . .]. Mnogo drevesnih vrst je gospodarsko zelo pomembnih, saj so vir produktov, kot so stavbni les, sadeži, oreščki, smola in kavčuk. Po vsem svetu sta glede kuhe in kurjave od lesa odvisni dve milijardi ljudi.«
21. Pojasnite, kako je navaden list dokaz načrtnosti.
21 Dokaz za to, da obstaja moder stvarnik, se vidi že iz same zgradbe drevesa. Premislite o navadnem drevesnem listu. Prekrit je z voščenim plaščem, ki ga varuje pred izsušitvijo. Na zgornji strani lista tik pod plaščem so razporejene celice s kloroplastom. Ta vsebuje klorofil, ki vsrkava svetlobno energijo. V procesu, imenovanem fotosinteza, se listi spremenijo v »tovarne hrane«. Drevo po koreninah črpa vodo in jo po zapletenem »vodovodnem sistemu« pošilja do listov. Tisoče drobcenih »ventilov« (rež) se na spodnji strani lista odpira in zapira ter s tem v list spušča ogljikov dioksid. Svetloba priskrbuje energijo, da se voda in ogljikov dioksid spojita in proizvedeta ogljikove hidrate. Rastlina se tako lahko hrani s hrano, ki jo sama proizvaja. Kljub vsemu pa je ta »tovarna« tiha in lepa. Nič ne onesnažuje okolja, njen stranski produkt pa je kisik!
22., 23. a) Kakšne izjemne sposobnosti imajo nekateri ptiči in kopenske živali? b) O katerih vprašanjih moramo še spregovoriti?
22 »Ti zverina in vsa živina, laznina in ptiči krilati,« beremo v Psalmu 148:10. Veliko kopenskih živali in ptičev ima izjemne sposobnosti. Havajski albatros lahko preleti velikanske razdalje (v nekem primeru je v samo 90 dneh preletel 40.000 kilometrov). Črnoglavi gozdičar na svojem potovanju iz Severne Amerike v Južno Ameriko brez prestanka leti več kot 80 ur. Kamela ne hrani vode v grbi, kot se na splošno misli, temveč v prebavnem sistemu, zaradi česar lahko dolgo potuje, ne da bi dehidrirala. Ne preseneča torej, da inženirji pri izumljanju strojev in novih materialov skrbno opazujejo živalsko kraljestvo. »Če želite narediti kaj, kar se bo dobro obneslo [. . .] in popolnoma prilegalo okolju,« pravi pisateljica Gail Cleere, »boste dober zgled za to najverjetneje našli v naravi.«
23 Da, stvarstvo zares oznanja Božjo slavo! Zvezdnato nebo, rastline in živali – vsi na svoj način pojejo hvalo Stvarniku. Kaj pa mi, ljudje? Kako lahko skupaj z naravo slavimo Boga?
Ali se spomnite?
• Zakaj se tisti, ki zanikajo obstoj Boga, ne morejo izgovarjati?
• Kako zvezde in planeti slavijo Boga?
• Kako morske in kopenske živali pričujejo o ljubečem Stvarniku?
• Kako nežive naravne sile izpolnjujejo Jehovovo voljo?
[Preučevalna vprašanja]
[Slika na strani 10]
Znanstveniki ocenjujejo, da je mogoče opazovati 70 tisoč trilijonov zvezd
[Vir slike]
Frank Zullo
[Slika na strani 12]
Velika pliskavka
[Slika na strani 13]
Snežinka
[Vir slike]
snowcrystals.net
[Slika na strani 13]
Mladič havajskega albatrosa