Tisti, ki slavijo Boga, so blagoslovljeni

»Padajo na kolena pred tabo, Gospod, tvoje ime slavijo.« (PSALM 86:9, SSP)

1. Zakaj lahko ljudje prekašamo neživo stvarstvo pri slavljenju Boga?

JEHOVA je vreden, da ga hvali vse njegovo stvarstvo. Medtem ko ga neživo stvarstvo slavi brez besed, pa smo ljudje zmožni razmišljati, razumeti, biti hvaležni in častiti. Zato so naslednje psalmistove besede namenjene nam: »Ukajte Bogu po vsej zemlji! S strunami pójte o slavi njegovega imena, slavo pridevajte hvali njegovi!« (Psalm 66:1, 2)

2. Kdo posluša zapoved, naj se slavi Božje ime, in zakaj?

² Večina ljudi Boga noče priznati ali ga slaviti. Toda več kot šest milijonov Jehovovih prič v 235 deželah kaže, da vidijo Božje »nevidne lastnosti« po stvareh, ki jih je naredil, ter »umejo« nemo pričevanje stvarstva. (Rimljanom 1:20, NW; Psalm 19:2, 3) S preučevanjem Biblije so Jehova tudi spoznali in vzljubili. V Psalmu 86:9, 10, SSP, je bilo napovedano: »Vsi narodi, ki si jih naredil, prihajajo, padajo na kolena pred tabo, Gospod, tvoje ime slavijo. Zakaj ti si velik in delaš čudovite reči, ti si Bog, ti edini.«

3. Kako ‚velika množica služi noč in dan‘?

³ Razodetje 7:9, 15 podobno opisuje ‚veliko množico‘ častilcev, ki »služijo [Bogu] noč in dan v svetišču njegovem«. To ne pomeni, da Bog od svojih služabnikov dobesedno zahteva, naj ga slavijo noč in dan. Toda njegovi častilci sestavljajo svetovno organizacijo. Ko je torej v nekaterih deželah noč, Božji služabniki na drugi strani planeta marljivo oznanjujejo. Tako lahko rečemo, da nad tistimi, ki slavijo Jehova, sonce nikoli ne zaide. Kmalu bo »vse, kar diha,« povzdignilo svoj glas v hvalo Jehovu. (Psalm 150:6, SSP) Kaj pa lahko do takrat kot posamezniki delamo, da bi slavili Boga? Katere izzive lahko pričakujemo? In kakšni blagoslovi čakajo tiste, ki slavijo Boga? V odgovor si poglejmo biblijsko pripoved o enem izmed izraelskih rodov, in sicer Gadovem.

 Izziv v preteklosti

4. Pred katerim izzivom je bil Gadov rod?

⁴ Pripadniki izraelskega Gadovega rodu so pred vstopom v Obljubljeno deželo prosili, da bi se smeli naseliti na področju vzhodno od Jordana, ki je bilo primerno za živinorejo. (4. Mojzesova 32:1–5) Živeti na tem področju bi pomenilo spoprijemati se z resnimi izzivi. Rodovi na zahodu so lahko računali na zaščito Jordanske doline kot naravne pregrade proti vojaškim vdorom. (Jozue 3:13–17) O deželah vzhodno od Jordana pa George Adam Smith v svoji knjigi The Historical Geography of the Holy Land pravi: »Vse [dežele] se skoraj brez vsakršne vmesne pregrade razprostirajo po veliki Arabski planoti. Zato so bile vedno izpostavljene vdorom lačnih nomadov in nekateri od njih so te dežele vsako leto naskočile zaradi paše.«

5. Kako naj bi se Gadovi potomci odzvali na sovražnikove napade, kot jih je spodbudil Jakob?

⁵ Kako bo Gadov rod shajal ob takšnem nepopustljivem pritisku? Stoletja pred tem je njihov prednik Jakob na smrtni postelji prerokoval: »Gad, bojna gneča bo pritiskala nanj, on pa jim bo pritiskal na pete.« (1. Mojzesova 49:19) Te besede so na prvi pogled morda videti mračne. V resnici pa so bile za Gadovce ukaz, naj udarijo nazaj. Jakob je zagotovil, da bodo ob takšnem odzivu napadalci v ponižanju bežali, medtem ko jim bodo Gadovci pritiskali na pete.

Izzivi pri današnjem čaščenju

6., 7. V čem so razmere današnjih kristjanov podobne razmeram Gadovega rodu?

⁶ Podobno kakor Gadov rod smo danes kristjani izpostavljeni pritiskom in bremenom Satanove stvarnosti. Pred njimi nas ne bo obvarovala nobena čudežna zaščita. (Job 1:10–12) Mnogi med nami se morajo spoprijemati s pritiski, do katerih pride v šoli, na delovnem mestu in pri vzgoji otrok. Prav tako ne smemo spregledati pritiskov, ki so povsem osebne narave. Nekateri morajo prenašati ‚trn v mesu‘, kot je denimo resna telesna okvara ali bolezen. (2. Korinčanom 12:7–10) Druge mučijo občutki manjvrednosti. Ostareli kristjani zaradi ‚hudih dnevov‘, ki jih prinese starost, morda ne morejo več služiti Jehovu s takšnim zagonom kot nekoč. (Propovednik 12:1)

⁷ Apostol Pavel nas tudi spomni, da se moramo »vojskovati [. . .] zoper duhovne vojske hudobnosti v nebeških prostorih«. (Efežanom 6:12) Nenehno smo izpostavljeni  ‚duhu tega sveta‘, uporniškemu duhu in moralni pokvarjenosti, k čemur spodbujajo Satan in njegovi demoni. (1. Korinčanom 2:12; Efežanom 2:2, 3) Podobno kakor bogaboječega Lota lahko tudi nas danes bolijo nemoralne reči, o katerih se ljudje okrog nas pogovarjajo ali jih počenjajo. (2. Petrov 2:7) Poleg tega smo izpostavljeni Satanovemu neposrednemu napadu. Satan se vojskuje z ostankom maziljencev, »ki spolnjujejo božje zapovedi in pričujejo za Jezusa«. (Razodetje 12:17, Ekumenska izdaja) Satanov napad pa občutijo tudi Jezusove ‚druge ovce‘, in sicer v obliki prepovedi in preganjanj. (Janez 10:16)

Popustiti ali se upreti?

8. Kako bi se morali odzvati na Satanove napade in zakaj?

⁸ Kako naj bi se na Satanove napade odzvali? Podobno kot staroveški Gadov rod moramo biti duhovno močni in se tem napadom upreti, v skladu z Božjimi navodili. Žal pa so nekateri pričeli popuščati življenjskim pritiskom in zanemarjati svoje duhovne odgovornosti. (Matevž 13:20–22) To je omenil tudi neki Pričevalec, ko je govoril o tem, zakaj je navzočnost na shodih v njegovi občini upadla: »Bratje in sestre so enostavno utrujeni. Vsi so zelo pod stresom.« Ljudje imamo danes zares veliko razlogov, da smo utrujeni. Zato lahko kaj hitro pričnemo na čaščenje Boga gledati kot na še en pritisk, obremenjujočo obvezo. Toda ali je takšno razmišljanje zdravo oziroma pravilno?

9. Zakaj smo poživljeni, če si nadenemo Kristusov jarem?

⁹ Premislite, kaj je Jezus nekoč rekel množicam, ki so jih prav tako težili življenjski pritiski: »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vas bom poživil.« Ali je Jezus namigoval na to, da bo človek poživljen, če bo naredil manj za Boga? Nasprotno, Jezus je dejal: »Sprejmite moj jarem nase in učite se od mene, ker sem krotak in iz srca ponižen, in našli boste spokojnost svojim dušam.« Jarem je lesena oziroma kovinska priprava, ki človeku ali živali omogoča nositi težak tovor. Zakaj bi si torej kdo želel nadeti takšen jarem? Ali nismo že »obteženi«? Da, toda grško besedilo bi lahko tudi pomenilo: »Vprežite se v moj jarem skupaj z menoj.« Samo pomislite: Jezus nam želi pomagati nositi naše breme! Tega nam ni treba delati z lastnimi močmi. (Matevž 9:36; 11:28, 29, EI; 2. Korinčanom 4:7)

10. Kakšne rezultate lahko pričakujemo, če se trudimo slaviti Boga?

¹⁰ Ko si nadenemo jarem, ki nam ga Jezus ponuja kot svojim učencem, se postavimo po robu Satanu. »Uprite se [. . .] hudiču, in bežal bo od vas,« je zagotovljeno v Jakobovem listu 4:7. To seveda ni lahko. Služba Bogu zahteva znaten trud. (Lukež 13:24) Toda Biblija nam v Psalmu 126:5 obljublja: »Kateri sejejo s solzami, z radostnim bodo želi petjem.« Da, Bog, ki ga častimo, ni nehvaležen. On je »plačevalec tistim, ki ga iščejo,« in blagoslavlja tiste, ki ga slavijo. (Hebrejcem 11:6)

Slavimo Boga kot kraljestveni oznanjevalci

11. Kako je terenska služba obramba pred Satanovimi napadi?

¹¹ Jezus je zapovedal: »Pojdite torej in pridobivajte mi v učence vse narode.« Oznanjevanje je glavni način za to, da prinašamo »hvalno daritev« Bogu. (Matevž 28:19; Hebrejcem 13:15) To, da smo ‚obuti v pripravljenost za oznanjevanje evangelija miru‘, je bistveno za našo ‚celotno bojno opremo‘, našo obrambo proti Satanovim napadom. (Efežanom 6:11–15, SSP) Ko hvalimo Boga v terenski službi, nam to zelo krepi vero. (2. Korinčanom 4:13) Pomaga nam odvračati negativne misli. (Filipljanom 4:8) Poleg  tega med oznanjevanjem uživamo v spodbudni družbi sočastilcev.

12., 13. Kako lahko družinam koristi redno sodelovanje v terenski službi? Ponazorite.

¹² Oznanjevanje je lahko tudi koristna družinska dejavnost. Mladi seveda potrebujejo uravnovešeno sprostitev. Vendar ni treba, da je čas, ki ga družina preživi v terenski službi, garanje. Starši lahko poskrbijo, da bo za otroke to nekaj radostnega, s tem da jih učijo, kako učinkovito oznanjevati. Mar ni res, da se mladi navadno veselijo tega, kar znajo dobro narediti? Če so starši uravnovešeni in od otrok ne pričakujejo preveč, lahko otrokom pomagajo, da jim bo oznanjevanje v veselje. (1. Mojzesova 33:13, 14)

¹³ Poleg tega se v družini, ki skupaj hvali Boga, krepijo medsebojne vezi. Premislite o neki sestri, ki jo je neverujoči mož zapustil in je ostala sama s petimi otroki. Za to, da bi lahko gmotno skrbela za svoje otroke, se je morala zaposliti. Ali je bila toliko izčrpana, da je zanemarila duhovne potrebe otrok? Spominja se: »Marljivo sem preučevala Biblijo in biblijsko literaturo ter se trudila udejanjati to, kar sem brala. Otroke sem redno jemala s seboj na shode in na oznanjevanje po hišah. Kakšni so rezultati mojega truda? Vseh pet otrok je krščenih.« To, da kar največ sodelujete v službi oznanjevanja, lahko pomaga tudi vam pri vzgajanju otrok »v strahu in svarjenju Gospodovem«. (Efežanom 6:4)

14. a) Kako lahko mladi slavijo Boga v šoli? b) Kaj lahko mladim pomaga, da se ne ‚sramujejo evangelija‘?

¹⁴ Mladi, če v državi, v kateri živite, ni z zakonom prepovedano pričevati v šoli, ali izkoristite to priložnost za slavljenje Boga ali pa dovolite, da vas strah pred človekom pri tem zadržuje? (Pregovori 29:25) Neka 13-letna Priča iz Portorika piše: »Nikoli me ni sram pričevati v šoli, ker vem, da je to resnica. V razredu vedno dvignem roko in povem, kaj sem se naučila iz Biblije. Če imam prosto uro, grem v knjižnico in berem knjigo Vprašanja mladih.« * Ali Jehova blagoslavlja njen trud? Takole pravi: »Sošolci me včasih kaj vprašajo in celo prosijo, da bi tudi sami dobili izvod knjige.« Če vas pri tem kaj zadržuje, si boste morda morali z marljivim osebnim preučevanjem dokazati ‚dobro in prijetno in popolno Božjo voljo‘. (Rimljanom 12:2) Ko se boste prepričali, da je to, o čemer se učite, resnica, se ne boste nikoli ‚sramovali evangelija‘. (Rimljanom 1:16)

‚Odprta vrata‘ za delovanje

15., 16. Skozi katera »velika vrata za delovanje« so vstopili nekateri kristjani in kako so blagoslovljeni?

¹⁵ Apostol Pavel je napisal, da so se mu odprla »velika vrata za delovanje«. (1. Korinčanom 16:9, SSP) Ali vam razmere dopuščajo, da bi stopili skozi vrata za delovanje? Na primer, kdor sodeluje v redni oziroma pomožni pionirski službi, mesečno oznanjevanju nameni 70 oziroma 50 ur. Kristjani seveda cenijo pionirje zaradi njihove zveste službe. Vendar si pionirji, ker oznanjevanju posvetijo več časa, ne domišljajo, da so kaj več od  svojih bratov in sester. Nasprotno, razmišljajo tako, kot je spodbujal Jezus: »Nepridni hlapci smo; storili smo le, kar smo bili dolžni storiti.« (Lukež 17:10)

¹⁶ Pioniranje zahteva samodiscipliniranost, osebno organiziranost in pripravljenost žrtvovati se. Toda blagoslovi vse to odtehtajo. »To, da znam prav ravnati z Božjo Besedo resnice, je pravi blagoslov,« pravi mlada pionirka Tamika. »Ko pioniraš, veliko uporabljaš Biblijo. Kadar grem zdaj od vrat do vrat, se lahko spomnim svetopisemskih stavkov, ki bi bili primerni za posameznega stanovalca.« (2. Timoteju 2:15) Pionirka Mica pa pravi: »Izjemen blagoslov je tudi to, da vidim, kako resnica vpliva na življenje ljudi.« Mladenič Matthew podobno pove, kakšno veselje je »videti koga, da pride v resnico. Ni večjega veselja od tega.«

17. Kaj je neki kristjanki pomagalo, da je premagala negativne občutke glede pioniranja?

¹⁷ Ali bi lahko premislili o možnosti, da vstopite skozi vrata za pioniranje? Morda si to želite, a menite, da za to niste dovolj sposobni. »Na pioniranje sem gledala negativno,« priznava mlada sestra Kenyatte. »Nisem se čutila sposobne. Nisem vedela, kako pripraviti uvod ali dopovedovati na temelju Svetega pisma.« Nato so ji starešine dodelili zrelo pionirko, da bi ji pomagala. »Bilo je zabavno sodelovati z njo,« se spominja Kenyatte. »Vzbudila mi je željo po pioniranju.« Morda boste z nekaj spodbudami in vajo tudi vi želeli pionirati.

18. Kako so lahko blagoslovljeni tisti, ki pričnejo služiti kot misijonarji?

¹⁸ Pioniranje lahko odpre vrata drugim službenim prednostim. Nekateri zakonski pari imajo denimo možnost udeležiti se misijonarskega šolanja in nato oznanjevati v tujih deželah. Misijonarji se morajo prilagoditi novi deželi, morda novemu jeziku, novi kulturi in drugačni hrani. Takšne neprijetnosti pa ob blagoslovih kar zbledijo. Mildred, izkušena misijonarka v Mehiki, pravi: »Nikoli  nisem obžalovala odločitve, da postanem misijonarka. To je bila moja želja že od takrat, ko sem bila še deklica.« Kako je za to blagoslovljena? »V domačem kraju je bilo težko najti kak biblijski pouk. Tu pa so včasih kar štirje učenci hkrati postali oznanjevalci!«

19., 20. Katerih blagoslovov so mnogi deležni, ker so se odločili za betelsko službo, mednarodno službo ali Strežnospopolnjevalno šolo?

¹⁹ Tudi tisti, ki so se odločili za betelsko službo v podružničnih uradih Jehovovih prič, so bogato blagoslovljeni. Sven, mlad brat, ki služi v Nemčiji, o svojem delu v Betelu pravi takole: »Menim, da delam nekaj, kar je trajne vrednosti. Svoje sposobnosti bi lahko izkoristil v svetu. Vendar bi bilo to enako, kot če bi denar vložil na banko, ki je tik pred stečajem.« Res je, da služiti kot neplačan prostovoljec pomeni žrtve. Toda Sven pravi: »Ko greš domov, veš, da je bilo vse, kar si tega dne naredil, pravzaprav za Jehova. In zaradi tega se počutiš ‚super‘.«

²⁰ Nekateri bratje in sestre imajo prednost sodelovati v mednarodni službi, ko v tujih deželah pomagajo pri gradnji podružnic. Neki zakonski par, ki služi že na osmi dodelitvi v tujini, je zapisal: »Tukajšnji bratje in sestre so čudoviti. S težkim srcem se bova poslovila od njih – srce se nama bo že osmič ‚zlomilo‘. Kakšne čudovite izkušnje sva si pridobila!« Omenimo še Strežnospopolnjevalno šolo. V njej se duhovno šolajo usposobljeni samski bratje. Neki diplomant je zapisal: »Ne vem, kako naj se vam zahvalim za tako čudovito šolo. Katera druga organizacija bi se toliko potrudila za takšno šolanje?«

21. Pred katerim izzivom so vsi kristjani, kar se tiče službe Bogu?

²¹ Da, odprta so velika vrata za delovanje. Večina od nas sicer ne more služiti v Betelu ali v kakšni tuji deželi. Sam Jezus je priznal, da bodo kristjani zaradi različnih okoliščin prinašali različno količino ‚sadu‘. (Matevž 13:23) Kristjani smo torej pred izzivom, da svoje okoliščine kar najbolje izkoristimo – da si glede na to, koliko nam dopuščajo razmere, prizadevamo karseda sodelovati v Jehovovi službi. Tako slavimo Jehova in lahko smo prepričani, da je tega zelo vesel. Premislite o Ethel, starejši sestri, ki živi v domu za ostarele. Redno oznanjuje drugim v domu in pričuje tudi po telefonu. Kljub omejitvam opravlja svojo službo iz vse duše. (Matevž 22:37)

22. a) Kako še lahko slavimo Boga? b) Kakšen čudovit čas je pred nami?

²² Vendar ne pozabimo, da je oznanjevanje samo eden od načinov, s katerim slavimo Jehova. Jehovovo srce razveseljujemo tudi z zglednim vedenjem in urejenim videzom na delovnem mestu, v šoli in doma. (Pregovori 27:11) V Pregovorih 28:20 je obljubljeno: »Zvest mož je bogat v blagoslovih.« Zato bi morali v svoji službi Bogu ‚bogato sejati‘, saj bomo tako želi bogate blagoslove. (2. Korinčanom 9:6) Če bomo tako delali, bomo imeli prednost živeti v čudovitem času, ko bo »vse, kar diha,« Jehovu dajalo slavo, ki si jo zares zasluži! (Psalm 150:6, SSP)

[Podčrtna opomba]

Ali se spomnite?

• Kako Božje ljudstvo služi Jehovu »noč in dan«?

• S katerim izzivom se je spoprijemal Gadov rod in kaj se lahko iz tega naučijo današnji kristjani?

• Kako je terenska služba obramba pred Satanovimi napadi?

• Skozi katera ‚odprta vrata‘ so nekateri vstopili in kako so za to blagoslovljeni?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 15]

Podobno kakor so se Gadovci bojevali proti plenilskim tolpam, se morajo kristjani upirati Satanovim napadom

[Slika na strani 17]

Med oznanjevanjem uživamo v spodbudni družbi

[Slike na strani 18]

Pioniranje lahko odpre vrata še drugim službenim prednostim, med katere spadajo:

1. mednarodna služba

2. betelska služba

3. misijonarska služba