Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Vprašanja bralcev

Vprašanja bralcev

Vprašanja bralcev

Zakaj je David, zvest Jehovov služabnik, svoji ženi Mihali dovolil, da je imela domačega malika oziroma hišnega boga, kot se to vidi iz Prve Samuelove knjige 19:12, 13?

Najprej razmislimo na kratko o sobesedilu. Ko je Mihala slišala, da kralj Savel načrtuje umoriti njenega moža, je takoj ukrepala. V Bibliji piše: »Mihala spusti Davida skozi okno, da gre in pobegne in se reši. Mihala pa vzame domačega malika [ta je bil očitno po velikosti in obliki podoben človeku] in ga položi v posteljo in mu dene ob glavo mrežasto čepico iz kozje dlake ter ga pokrije z odejo.« Ko so Savlovi sli prišli, da bi Davida ujeli, jim je Mihala rekla: »Bolan je.« Tako je David pridobil dragocen čas in uspel pobegniti. (1. Samuelova 19:11–16)

Arheološke najdbe nakazujejo, da nekdaj podob hišnih bogov niso rabili le v verske, temveč tudi v pravne namene. Kakor so danes dedne pravice določene s posestnim listom in pisno oporoko, tako so bile te nekdaj povezane s podobami hišnih bogov. Očitno je posedovanje takšnih bogov v določenih okoliščinah dajalo zetu pravico, da je podedoval posestvo umrlega tasta. To nam morda pojasnjuje, zakaj je nekoč prej Rahela vzela očetove podobe hišnih bogov in zakaj je bilo njemu toliko do tega, da jih dobi nazaj. Takrat Jakob ni vedel, kaj je storila njegova žena. (1. Mojzesova 31:14–34)

Ko so Izraelci postali narod, so prejeli deset zapovedi in druga je posebej prepovedovala izdelovanje malikov. (2. Mojzesova 20:4, 5) Pozneje je prerok Samuel meril na ta zakon, ko je kralju Savlu rekel, da je ‚upor kakor greh čaranja, in samovolja kakor malikovalstvo in podobočastje‘ oziroma uporaba hišnih bogov. (1. Samuelova 15:23) V Izraelu torej hišnih bogov verjetno niso uporabljali v dedne namene. Očitno pa so v nekaterih Izraelskih domovih še vedno ohranjali to staroveško obliko judovskega praznoverja. (Sodniki 17:5, 6; 2. kraljev 23:24) To, da je imela Mihala med svojim imetjem tudi podobo hišnega boga, nakazuje, da njeno srce ni bilo nerazdeljeno do Jehova. David o tem morda ni ničesar vedel, če pa je, je to morda dopuščal, ker je bila Mihala hči kralja Savla.

David je bil vdan samo Jehovu, kar izražajo tudi naslednje njegove besede: »Velik je GOSPOD in velike hvale vreden, strašen je on nad vse bogove. Zakaj vsi bogovi ljudstev so ničevi maliki, GOSPOD pa je naredil nebesa.« (1. letopisov 16:25, 26)

[Slika na strani 29]

Druga od desetih zapovedi je prepovedovala izdelovanje malikov, kakršna je bila ta podoba hišnega boga

[Vir slike]

From the book The Holy Land, Vol. II, 1859