Pravilno cenimo darilo življenja
Pravilno cenimo darilo življenja
‚Kri Kristusa bo očistila vest vašo mrtvih del, da služite Bogu živemu.‘ (HEBREJCEM 9:14)
1. Iz česa se vidi, da zelo cenimo življenje?
KAJ bi odgovorili, če bi vas kdo vprašal, koliko cenite življenje? Mi življenje zelo cenimo – svoje in od drugih. Zato morda gremo k zdravniku, ko zbolimo, ali pa skrbimo za redne preglede. Želimo ostati živi in zdravi. Celo večina tistih, ki so že zelo v letih ali invalidni, si ne želi umreti. Želijo živeti.
2., 3. a) Katera obveza je poudarjena v Pregovorih 23:22? b) Kako je v obvezo iz Pregovorov 23:22 vpleten Bog?
2 To, koliko cenite življenje, vpliva na vaše odnose z drugimi. Na primer, Božja Beseda narekuje: »Poslušaj očeta svojega, ki te je rodil, in ne zaničuj matere svoje, ko se postara.« (Pregovori 23:22) ‚Poslušati‘ pomeni več kot besede le slišati; omenjeni pregovor pomeni slišati in nato ubogati. (2. Mojzesova 15:26; 5. Mojzesova 7:12; 13:18; 15:5; Jozue 22:2; Psalm 81:13) Zakaj naj bi po Božji Besedi očeta in mater poslušali? Ne zato, ker sta starejša od vas oziroma imata več izkušenj, temveč ker sta vas ‚rodila‘. V nekaterih prevodih se ta vrstica glasi takole: »Poslušaj svojega očeta, ki ti je dal življenje.« Če življenje cenite, je razumljivo, da se čutite dolžne tistemu, ki vam ga je dal.
3 Če ste pravi kristjan, potem seveda priznavate, da je prvotni Vir življenja Jehova. Zaradi njega »živimo«, lahko »se gibljemo«, namreč s čuti zaznavamo, ter »smo«, lahko razmišljamo o prihodnosti ali načrtujemo zanjo, tudi za večno življenje. (Dejanja 17:28; Psalm 36:9; Propovednik 3:11) Glede na to, kar piše v Pregovorih 23:22, je prav, da Boga ubogljivo ‚poslušamo‘ in si želimo razumeti njegov pogled na življenje ter v skladu z njim ravnati, ne pa da bi življenje vrednotili po čem drugem.
Spoštujmo življenje
4. Kako je že na začetku človeške zgodovine postalo spoštovanje življenja tehtna zadeva?
4 Jehova je že na začetku človeške zgodovine dal jasno vedeti, da ljudje nimajo pravice odločati glede življenja samega oziroma ga zlorabiti. Kajn, ki ga je razjedala ljubosumna jeza, je ugasnil nedolžno življenje, in sicer življenje svojega brata Abela. Ali mislite, da se je Kajn imel pravico tako odločiti glede življenja? Bog ni bil takšnega mnenja. Kajna je poklical na odgovor: »Kaj si storil? Glas krvi brata tvojega vpije z zemlje do mene.« (1. Mojzesova 4:10) Bodite pozorni, da je ta kri na zemlji predstavljala Abelovo življenje, ki je bilo kruto pretrgano, in je vpila k Bogu po maščevanju. (Hebrejcem 12:24)
5. a) Katero prepoved je Bog dal v Noetovih dneh in na koga se je nanašala? b) V katerem pogledu je bila ta prepoved pomemben korak?
5 Po potopu je človeštvo začelo na novo s samo osmimi dušami. V objavi, ki je veljala za vse ljudi, je Bog odkril več o tem, kako ceni življenje in kri. Dejal je, da ljudje smejo jesti meso živali, vendar je postavil naslednjo omejitev: »Vse, kar se giblje, kar je živega, bodi vam v živež; kakor zelena zelišča sem vam dal vse. Vendar mesa s krvjo njegovo, ki je duša njegova, ne jejte.« (1. Mojzesova 9:3, 4) Nekateri Judje te besede razlagajo tako, da se ni smelo jesti mesa ali piti krvi živali, ki je bila še živa. Toda sčasoma se je jasno razumelo, da je Bog ob tej priložnosti prepovedal uživanje krvi za ohranitev življenja. Poleg tega je bila Božja objava, ki jo je dal po Noetu, pomemben korak do uresničitve Božjega vzvišenega namena, ki zajema kri – namena, po katerem bi ljudje lahko dosegli večno življenje.
6. Kako je Bog po Noetu poudaril svoj pogled na vrednost življenja?
6 Bog je nadaljeval: »Zahteval [bom] zadostitev za kri vašo, duš vaših kri, od vsake živali jo bom zahteval in od človeka, od vsakega, kdor umori brata svojega, bom zahteval dušo človekovo. Kdor prelije kri človekovo, po človeku bodi prelita kri njegova; zakaj po svoji podobi je naredil Bog človeka.« (1. Mojzesova 9:5, 6) Iz te objave vsej človeški družini lahko sprevidimo, da Bogu človekova kri predstavlja človekovo življenje. Stvarnik daje človeku življenje, zato tega življenja, ki ga kri predstavlja, ne sme nihče vzeti. Če kdo kakor Kajn zagreši umor, ima Stvarnik pravico ‚zahtevati zadostitev‘ za življenje umorjenega.
7. Zakaj bi nas to, kar je Bog objavil Noetu glede krvi, moralo zanimati?
7 S to objavo je Bog ljudem prepovedal, da bi kri zlorabljali. Ali ste se že kdaj spraševali, čemú? Da, zakaj je Bog na kri tako gledal? Odgovor se pravzaprav dotakne enega najpomembnejših biblijskih naukov. Ta nauk sega prav v bistvo krščanskega sporočila, čeprav se mnogo cerkva zanj raje ne zmeni. Kateri je ta nauk in kako vpliva na vaše življenje, odločitve in ravnanje?
Kdaj se je smelo kri uporabljati?
8. Katero omejitev je Jehova dal v Postavi glede uporabe krvi?
8 Jehova je glede življenja in krvi priskrbel več podrobnosti, ko je Izraelu dal Postavin zakonik. S tem je naredil nadaljnji korak do uresničitve svojega namena. Verjetno vam je znano, da je Postava od Izraelcev zahtevala, naj Bogu darujejo dobrine, kot so žito, olje in vino. (3. Mojzesova 2:1–4; 23:13; 4. Mojzesova 15:1–5) Darovali so tudi živalske žrtve. Glede teh je Bog rekel: »Duša mesa je v krvi, in jaz sem vam jo dal na oltar, da se ž njo izvrši sprava za duše vaše; kri je namreč, ki spravlja po duši v njej. Zato sem rekel sinovom Izraelovim: Nobena duša izmed vas ne jej krvi.« Jehova je še dodal, da mora tisti, ki ubije žival za hrano, denimo kak lovec ali rejec, spustiti kri, da odteče, in jo pokriti s prstjo. Zemlja je podnožje Božjim nogam, zato je človek, ko je kri izlil na zemljo, priznal, da se življenje vrača k Življenjedajalcu. (3. Mojzesova 17:11–13; Izaija 66:1)
9. Kako edino se je po Postavi uporabljala kri in s kakšnim namenom?
9 Ta zakon ni bil zgolj verski obred, ki ne bi imel nikakršnega pomena za nas. Ali ste opazili, zakaj Izraelci niso smeli uživati krvi? Bog je dejal: »Zato sem rekel sinovom Izraelovim: Nobena duša izmed vas ne jej krvi.« Kaj je bil razlog za to prepoved? »Jaz sem vam jo [kri] dal na oltar, da se ž njo izvrši sprava za duše vaše.« Ali ni res, da nam te besede pomagajo razumeti, zakaj je Bog rekel Noetu, da ljudje ne smejo jesti krvi? Stvarnik se je odločil, da bo kri zanj imela vzvišen pomen, zato jo je prihranil za posebno rabo, ki lahko reši mnoga življenja. Imela naj bi zelo pomembno vlogo pri pokritju grehov (spravi). Pod Postavo je torej Bog dovolil uporabljati kri le na oltarju, da se je z njo opravila sprava za življenje Izraelcev, ki so Jehova prosili odpuščanja.
10. Zakaj se po krvi živali ni moglo doseči popolnega odpuščanja, toda na kaj so žrtve pod Postavo spominjale?
10 Ta zamisel v krščanstvu ni nekaj tujega. Krščanski apostol Pavel je meril na to Postavino značilnost, ki jo je določil Bog, ko je zapisal: »S krvjo se skoraj vse očišča po postavi, in brez prelitja krvi se ne zgodi odpuščanje.« (Hebrejcem 9:22) Pavel je pojasnil, da Izraelci zaradi predpisanih žrtev niso postali popolni, brezgrešni ljudje. Pisal je: »S temi žrtvami se obnovi spomin grehov vsako leto. Nemogoče je namreč, da bi kri bikov in kozlov odvzemala grehe.« (Hebrejcem 10:1–4) Vseeno pa so bile takšne žrtve koristne. Izraelce so spominjale, da so grešni in da za popolno odpuščanje potrebujejo nekaj več. Toda če kri, ki je predstavljala življenje živali, ni mogla povsem pokriti človekovih grehov, ali bi lahko to storila katera druga kri?
Življenjedajalec priskrbi rešitev
11. Kako vemo, da je kri živalskih žrtev kazala na nekaj večjega?
11 Postava je pravzaprav kazala na nekaj, s čimer se bo Božja volja veliko bolj učinkovito izpolnila. Pavel je vprašal: »Čemu torej postava?« Odgovoril je: »Zavoljo prestopkov se je pridodala, dokler ne pride seme, ki mu je dana obljuba, in je bila urejena po angelih, po roki srednika [Mojzesa].« (Galatom 3:19) Podobno je še zapisal: »Postava [ima] le senco prihodnjih dobrot, ne prave podobe stvari.« (Hebrejcem 10:1)
12. Kako se je postopoma razkrival Božji namen glede krvi?
12 Na kratko ponovimo. Spomnimo se, da je Bog v Noetovem času objavil, da lahko ljudje jedo živalsko meso za ohranitev življenja, ne smejo pa uživati krvi. Kasneje je Bog dejal, da ‚je duša mesa v krvi‘. Da, odločil se je, da mu bo kri predstavljala življenje, in dejal: »Jaz sem vam jo [kri] dal na oltar, da se ž njo izvrši sprava za duše vaše.« Toda priti je moralo še do nadaljnjega čudovitega razkritja glede Božjega namena. Postava je bila predpodoba prihodnjih dobrot. Katerih?
13. Zakaj je pomembno, da je Jezus umrl?
13 Prava podoba se je osredinjala na smrt Jezusa Kristusa. Gotovo veste, da so Jezusa mučili in ga pribili na kol. Umrl je kot kak kriminalec. Pavel je zapisal: »Kristus je svoj čas, ko smo mi bili še slabi, umrl za brezbožne. Dokazuje pa Bog svojo ljubezen do nas s tem, da je Kristus umrl za nas, ko smo bili še grešniki.« (Rimljanom 5:6, 8) Kristus je s tem, da je za nas umrl, priskrbel odkupnino, ki lahko pokrije naše grehe. Ta odkupnina je bistvo krščanskega sporočila. (Matevž 20:28; Janez 3:16; 1. Korinčanom 15:3, SSP; 1. Timoteju 2:6) Kako pa je to povezano s krvjo in življenjem ter kako to vpliva na naše življenje?
14., 15. a) Kako nekateri prevodi Lista Efežanom 1:7 poudarjajo Jezusovo smrt? b) Katero dejstvo glede Lista Efežanom 1:7 bi lahko spregledali?
14 Nekatere cerkve poudarjajo Jezusovo smrt in njihovi verniki govorijo: »Jezus je umrl zame.« Premislite, kako se v nekaterih biblijskih prevodih glasijo besede iz Lista Efežanom 1:7: »V njem in po njegovi smrti imamo odrešitev, in sicer odstranitev naših prestopkov.« (The American Bible, Frank Scheil Ballentine, 1902) »Po Kristusovi smrti smo osvobojeni in so nam odpuščeni grehi.« (Today’s English Version, 1966) »V Kristusu in po njem ter po žrtvi njegovega življenja smo osvobojeni, to pomeni, da so nam odpuščeni grehi.« (The New Testament, William Barclay, 1969) »Po Kristusovi smrti so nam grehi odpuščeni in smo osvobojeni.« (The Translator’s New Testament, 1973) Opazite lahko, da ti prevodi poudarjajo Jezusovo smrt. ‚Samo malo,‘ bi lahko kdo rekel, ‚Jezusova smrt je resnično pomembna. Kaj je torej narobe s temi prevodi?‘
15 Res, če bi imeli na razpolago samo te prevode, bi lahko spregledali nekaj zelo pomembnega, kar bi vam lahko omejilo razumevanje biblijskega sporočila. Takšni prevodi zakrijejo dejstvo, da je v Listu Efežanom 1:7 v izvirnem besedilu zapisana grška beseda, ki pomeni »kri«. Tako je v mnogih biblijah, kot denimo v prevodu Antonina Chraska, izvirno besedilo natančneje prevedeno: »V katerem imamo odrešenje po krvi njegovi, odpuščenje grehov, po bogastvu milosti njegove.« (Poudarili mi.)
16. Na kaj bi nas morala spomniti besedna zveza ‚njegova kri‘?
16 Besedna zveza ‚njegova kri‘ ima bogat pomen in bi nas morala spomniti na mnoge vidike, povezane s krvjo. Potrebno je bilo več od smrti, celo več od smrti popolnega človeka Jezusa. On je izpolnil to, kar je bilo predpodobljeno v Postavi, še zlasti na spravni dan. Na ta posebni dan so žrtvovali določene živali. Nato je veliki duhovnik nekaj krvi odnesel v najsvetejši predel shodnega šotora oziroma templja ter jo dal pred Boga, kot če bi bil On tam navzoč. (2. Mojzesova 25:22; 3. Mojzesova 16:2–19)
17. Kako je Jezus izpolnil to, kar je predpodabljal spravni dan?
17 Pavel je pojasnil, da je Jezus izpolnil to, kar je predpodabljal spravni dan. Najprej je omenil, da je veliki duhovnik v Izraelu enkrat na leto vstopil v Najsvetejše s krvjo, ki jo je daroval »zase in za grehe nevednosti ljudstva«. (Hebrejcem 9:6, 7) V skladu s tem vzorcem je Jezus, potem ko je bil obujen kot duh, odšel v sama nebesa. Kot duh, brez telesa iz mesa in krvi, je lahko prišel pred ‚Božje obličje za nas‘. Kaj je izročil Bogu? Ne nekaj fizičnega, temveč nekaj zelo pomembnega. Pavel nadaljuje: »Nato pa je prišel Kristus kot véliki duhovnik [. . .] [in] je stopil v svetišče enkrat za vselej, ne s krvjo kozlov in juncev, temveč s svojo krvjo, in dosegel večno odkupljenje. Kajti če škropljenje s krvjo kozlov in volov [. . .] posvečuje, da se jim očisti meso, koliko bolj bo kri Kristusa, ki je po večnem Duhu sam sebe brezmadežnega daroval Bogu, očistila našo vest mrtvih del, da bomo služili živemu Bogu.« Da, Jezus je Bogu izročil vrednost svoje krvi. (Hebrejcem 9:11–14, 24, 28, SSP; 10:11–14; 1. Petrov 3:18)
18. Zakaj bi morali danes kristjani jemati resno, kar v Bibliji piše glede krvi?
18 S to Božjo resnico lahko razumemo strahospoštljive vidike tega, kar v Bibliji piše o krvi, in sicer zakaj ima Bog o krvi takšno gledišče, kot ga ima, kako bi morali nanjo gledati mi in zakaj bi morali spoštovati prepovedi, ki jih je Bog postavil glede rabe krvi. Ob prebiranju knjig Krščanskih grških spisov boste opazili, da se velikokrat omenja Kristusova kri. (Glej okvir.) To jasno kaže, da bi moral vsak kristjan verovati ‚v njegovo [Jezusovo] kri‘. (Rimljanom 3:25, poudarili mi.) Samo po »krvi, ki jo je [Jezus] prelil,« lahko dosežemo odpuščanje in smo v miru z Bogom. (Kološanom 1:20, NW) To gotovo velja za tiste, s katerimi je Jezus sklenil posebno zavezo, da bodo z njim vladali v nebesih. (Lukež 22:20, 28–30, NW; 1. Korinčanom 11:25; Hebrejcem 13:20) Enako velja tudi za današnjo ‚veliko množico‘, ki bo preživela prihajajočo ‚veliko stisko‘ in uživala večno življenje v zemeljskem raju. Ta je, simbolično rečeno, ‚oprala oblačila svoja v krvi Jagnjetovi‘. (Razodetje 7:9, 14, poudarili mi.)
19., 20. a) Zakaj se je Bog odločil postaviti omejitve glede rabe krvi in kako naj bi se na to odzvali? b) Kaj bi nas moralo zanimati?
19 Kri je za Boga nedvomno nekaj posebnega. Tudi za nas bi morala biti. Stvarnik, ki mu je mar za življenje, ima pravico postavljati omejitve glede rabe krvi. V svoji veliki skrbi tudi za naše življenje, se je odločil, da bo kri pridržal za zelo pomemben, in sicer edini način, ki omogoča večno življenje. Ta način zajema Jezusovo dragoceno kri. Kako hvaležni smo lahko, da je Bog Jehova ukrepal v naše dobro, s tem da je s krvjo, Jezusovo krvjo, priskrbel rešitev! In kako hvaležni bi morali biti Jezusu, da se je žrtvoval in za nas prelil svojo kri! Zares lahko razumemo občutke, ki jih je izrazil apostol Janez: »Njemu, ki nas ljubi in nas je omil grehov naših v krvi svoji in nas je storil v kraljestvo in za duhovnike Bogu in Očetu svojemu, njemu slava in moč na vekov veke! Amen.« (Razodetje 1:5, 6)
20 Naš vsemodri Bog in Življenjedajalec je dolgo imel v mislih to življenjsko pomembno vlogo. Zato bi se lahko vprašali: ‚Kako bi moralo to vplivati na naše odločitve in ravnanje?‘ O tem bomo spregovorili v naslednjem članku.
Kako bi odgovorili?
• Kaj se lahko o Božjem gledišču glede krvi naučimo iz pripovedi o Abelu in Noetu?
• Katero omejitev je Bog dal v Postavi glede uporabe krvi in zakaj?
• Kako je Jezus izpolnil to, kar je predpodabljal spravni dan?
• Kako nam lahko Jezusova kri reši življenje?
[Preučevalna vprašanja]
[Okvir na strani 18]
ČIGAVA KRI REŠUJE ŽIVLJENJA?
»Bodite pozorni nase in na vso čredo, v kateri vas je sveti duh postavil za nadzornike, da bi pasli Božjo občino, ki jo je Bog kupil s krvjo svojega Sina.« (Dejanja 20:28, NW)
»Koliko bolj bomo torej, ko smo zdaj opravičeni v krvi njegovi, po njem rešeni jeze božje.« (Rimljanom 5:9)
»Bili ste brez upanja in v svetu brez Boga. Zdaj pa ste v Kristusu Jezusu vi, ki ste bili nekoč oddaljeni, postali po Kristusovi krvi bližnji.« (Efežanom 2:12, 13, SSP)
»Vzvidelo se je Očetu, da v njem prebiva vsa polnost in da po njem spravi vse s seboj, storivši mir po krvi križa njegovega.« (Kološanom 1:19, 20)
»Imamo torej, bratje, trdno zaupanje, da nam je prost vhod v svetišče po krvi Jezusovi.« (Hebrejcem 10:19)
»Iz vašega praznega življenja, ki ste ga podedovali od očetov, [vas] niso odkupile minljive reči [. . .], ampak dragocena kri Kristusa, brezhibnega in brezmadežnega jagnjeta.« (1. Petrov 1:18, 19, SSP)
»Če pa živimo v luči, kakor je on v luči, imamo deleštvo med seboj, in kri Jezusa Kristusa, Sina njegovega, nas očiščuje slehernega greha.« (1. Janezov 1:7)
»Vreden si prejeti knjigo in odpreti pečate njene; kajti bilo si zaklano in si jih odkupilo Bogu s krvjo svojo iz vsakega rodu in jezika in ljudstva in naroda.« (Razodetje 5:9)
»Vržen je doli naših bratov tožnik [. . .]. In oni so ga premagali zavoljo krvi Jagnjetove in zavoljo besede pričevanja svojega.« (Razodetje 12:10, 11)
[Slika na strani 16]
Iz Postave, ki jo je dal Bog, je bilo jasno, da so lahko po krvi odpuščeni grehi
[Slika na strani 17]
Po Jezusovi krvi so lahko rešena mnoga življenja