Pustimo se voditi živemu Bogu

‚Obrnite se k živemu Bogu, ki je ustvaril nebo in zemljo in morje in vse, kar je v njih.‘ (DEJANJA 14:15)

1., 2. Zakaj je primerno, da Jehova priznavamo za ‚živega Boga‘?

APOSTOL Pavel je, zatem ko sta z Barnabom ozdravila nekega moškega, opazovalcem v Listri zagotovil: »Tudi midva sva človeka, z vami enake narave, in vam oznanjujeva blagovestje, da se od teh ničevih reči obrnete k živemu Bogu, ki je ustvaril nebo in zemljo in morje in vse, kar je v njih.« (Dejanja 14:15)

² Prav zares, Jehova ni kak neživ malik, temveč »živi Bog«! (Jeremija 10:10; 1. Tesaloničanom 1:9, 10) Poleg tega, da sam živi, je tudi Vir našega življenja. »Sam daje vsem življenje in dihanje in vse.« (Dejanja 17:25) Želi, da bi se veselili življenja, zdaj in v prihodnosti. Pavel je še dodal, da Bog »sebe ni pustil brez pričevanja s tem, da je delil dobrote, dajal vam z neba dež in rodovitne čase in napolnjeval srca vaša z jedjo in veseljem«. (Dejanja 14:17)

3. Zakaj lahko zaupamo vodstvu, ki nam ga daje Bog?

³ Bog se zanima za naše življenje, zato lahko zaupamo njegovemu vodstvu. (Psalm 147:8; Matevž 5:45) Nekateri pa njegovo vodstvo morda zavrnejo, kadar naletijo na kakšno biblijsko zapoved, ki je ne razumejo oziroma se jim zdi omejevalna. Vseeno pa se je izkazalo, da je modro, če zaupamo Jehovovemu vodstvu. Ponazorimo: Četudi kak Izraelec ni razumel zakona, ki je prepovedoval dotikati se trupla, mu je koristilo, če je to upošteval. Prvič, zaradi poslušnosti se je zbližal z živim Bogom, in drugič, lahko se je ognil boleznim. (3. Mojzesova 5:2; 11:24)

4., 5. a) Katere smernice glede krvi je Jehova priskrbel pred krščansko dobo? b) Kako vemo, da Božje smernice glede krvi veljajo tudi za kristjane?

 ⁴ Podobno je z Božjimi smernicami glede krvi. Bog je Noetu dejal, da ljudje ne smejo uživati krvi. Nato je v Postavi odkril, da se kri sme uporabiti samo na oltarju, in sicer za odpuščanje grehov. S temi smernicami je Bog postavljal temelj za bolj vzvišeno rabo krvi – za rešitev življenj po Jezusovi odkupnini. (Hebrejcem 9:14) Da, iz Božjih smernic se vidi, da je Bogu mar za naše življenje in naše dobro. Biblicist Adam Clarke iz 19. stoletja je glede besed iz Prve Mojzesove knjige 9:4 zapisal: »To zapoved [dano Noetu] vzhodna cerkev še vedno tankovestno uboga [. . .]. Pod postavo se ni uživalo nikakršne krvi, saj je postava opozarjala na kri, ki je morala biti prelita za greh sveta; tudi pod Evangelijem se je ni smelo jesti, ker naj bi zanjo vedno veljalo, da predstavlja kri, ki je bila prelita v odpuščanje grehov.«

⁵ Ta učenjak se je morda skliceval na osnovni evangelij oziroma dobro novico, ki se osredotoča na Jezusa. K tej dobri novici spada to, da je Bog poslal svojega Sina, da je za nas umrl in prelil svojo kri, tako da bi lahko mi imeli večno življenje. (Matevž 20:28; Janez 3:16; Rimljanom 5:8, 9) Komentar tega učenjaka zajema tudi kasnejšo zapoved, naj se Kristusovi sledilci zdržujejo krvi.

6. Katera navodila glede krvi so dobili kristjani in zakaj?

⁶ Gotovo veste, da je Bog dal Izraelcem na stotine predpisov. Po Jezusovi smrti pa učencem vseh teh zakonov ni bilo več treba izpolnjevati. (Rimljanom 7:4, 6; Kološanom 2:13, 14, 17; Hebrejcem 8:6, 13) Vendar se je čez čas pojavilo vprašanje glede neke temeljne obveze, in sicer obrezovanja moških. Ali bi se morali Nejudje, ki so želeli imeti koristi od Kristusove krvi, obrezati in tako pokazati, da še vedno upoštevajo Postavo? Leta 49 n. š. je krščanski vodstveni organ obravnaval to vprašanje. (Dejanja, 15. poglavje) Apostoli in starešine so pod vodstvom Božjega duha sklenili, da se je obvezno obrezovanje s Postavo končalo. Kljub temu pa so nekatere Božje zahteve za kristjane še vedno ostale v veljavi. Vodstveni organ je v pismu občinam zapisal: »Vzvidelo se je namreč svetemu Duhu in nam, nobenega bremena vam več ne nakladati, razen teh potrebnih reči: da se zdržujte malikom darovanega in krvi in zadavljenega in nečistosti. Če se boste tega varovali, boste prav delali.« (Dejanja 15:28, 29)

7. Kako pomembno je za kristjane, da se ‚zdržujejo krvi‘?

⁷ Očitno je, da je bilo za vodstveni organ ‚zdrževati se krvi‘ moralno enako pomembno kot zdrževati se spolne nemorale ali čaščenja malikov. To dokazuje, da je prepoved v zvezi s krvjo nekaj resnega. Kristjani, ki se vpletajo v malikovanje ali spolno nemoralo in se za to ne kesajo, ne morejo ‚podedovati Božjega kraljestva‘, ‚njim je delež v drugi smrti‘. (1. Korinčanom 6:9, 10; Razodetje 21:8; 22:15) Bodite pozorni na nasprotje: preziranje Božjih smernic glede svetosti krvi se lahko konča z večno smrtjo; spoštovanje  Jezusove žrtve pa lahko vodi v večno življenje.

8. Kaj kaže, da so zgodnji kristjani Božje smernice glede krvi jemali resno?

⁸ Kako so zgodnji kristjani razumeli in upoštevali Božje smernice glede krvi? Spomnimo se Clarkovih besed: »Pod Evangelijem se je ni smelo jesti, ker naj bi zanjo vedno veljalo, da predstavlja kri, ki je bila prelita v odpuščanje grehov.« Zgodovina potrjuje, da so zgodnji kristjani na zadevo gledali resno. Tertulijan je zapisal: »Poglejte tiste, ki ob predstavi v areni pohlepno pijejo svežo kri hudobnih zločincev [. . .] ter jo odnašajo, da bi si z njo zdravili padavico.« V nasprotju s pogani, ki so kri uživali, pa je Tertulijan za kristjane rekel, da »ne uživajo niti živalske krvi [. . .]. Kristjanom, ki jih želite preizkusiti, ponujate klobase z živalsko krvjo. Seveda veste, da jim [uživanje takih klobas] ni dovoljeno.« Da, kristjani krvi niso uživali, čeprav jim je grozila smrt. Božje smernice so jim bile zelo pomembne.

9. Kaj je poleg prepovedi dobesednega uživanja krvi še pomenilo zdrževati se krvi?

⁹ Nekateri bi lahko menili, da je vodstveni organ meril le na to, da kristjani ne smejo jesti oziroma piti krvi same ali pa jesti neizkrvavljenega mesa oziroma hrane, v katero je bila primešana kri. Prepoved, ki jo je Bog dal Noetu, je res pomenila predvsem to. In v odloku, ki so ga izdali apostoli, je zares pisalo, da se morajo kristjani ‚varovati zadavljenega‘, torej mesa, v katerem je še kri. (1. Mojzesova 9:3, 4; Dejanja 21:25) Toda zgodnji kristjani so vedeli, da k temu spada nekaj več. Kri se je občasno uporabljala v zdravstvene namene. Tertulijan je opazil, da so nekateri pogani z uživanjem sveže krvi skušali zdraviti padavico oziroma epilepsijo. In morda so kri za zdravljenje bolezni oziroma za domnevno izboljšanje zdravja uporabljali še kako drugače. Za kristjane je torej zdrževati se krvi pomenilo tudi to, da je niso uporabljali v »zdravstvene« namene. Ostali so neomajni, četudi je bilo zaradi tega v nevarnosti njihovo življenje.

Kri v medicini

10. Kako vse uporabljajo kri v medicini in katero vprašanje se ob tem pojavi?

¹⁰ Danes je raba krvi v medicini nekaj običajnega. Prve transfuzije so bile transfuzije polne krvi – vzeli so jo darovalcu, jo shranili in dali pacientu, morda kakemu ranjencu med vojno. Raziskovalci so sčasoma ugotovili, da se da kri ločiti na osnovne sestavine. S transfuzijami teh sestavin so lahko zdravniki darovano kri razdelili več bolnikom, plazmo denimo enemu ranjencu in rdeče krvničke drugemu. Nadaljnje raziskave so pokazale, da se lahko iz sestavine, kot je denimo krvna plazma, z obdelovanjem izloči številne frakcije, ki se jih lahko da celo še več bolnikom. Naprezanja v tej smeri se nadaljujejo in poročajo o še novih rabah frakcij. Kako naj bi se kristjan odzval? Trdno je odločen, da ne bo nikoli sprejel krvne transfuzije, toda zdravnik ga sili, naj sprejme eno od osnovnih sestavin, denimo koncentrirane rdeče krvničke. Morda pa se bo pri zdravljenju uporabilo le majhno frakcijo, izločeno iz ene od sestavin. Kako se lahko Božji služabnik, ki ima v mislih, da je kri sveta ter da Kristusova kri rešuje v večjem pomenu, v takšnih razmerah odloči?

11. Kakšno medicinsko točno stališče glede rabe krvi imajo Priče že dolgo časa?

¹¹ Jehovove priče so pred leti jasno izrazili svoje gledišče o tem. Na primer, napisali so članek, ki je bil objavljen v The Journal of the American Medical Association (27. novembra 1981; ponatisnjen v brošuri Kako vam lahko kri reši življenje, strani 27–29). * Članek je citiral iz Prve Mojzesove knjige, Tretje Mojzesove knjige in Dejanj apostolov. V njem je pisalo: »Čeprav v te vrstice niso vključeni medicinski izrazi, Priče smatrajo, da izključujejo  [prepovedujejo] transfuzijo polne krvi, konzerviranih [koncentriranih] rdečih krvničk in plazme, pa tudi belih krvničk in krvnih ploščic.« V učbeniku Emergency Care za leto 2001 pod naslovom »Sestava krvi« je pisalo: »Kri sestavljajo: plazma, rdeče in bele krvničke ter krvne ploščice.« Zato Priče v skladu z medicinskimi dejstvi zavračajo transfuzijo polne krvi ali katere koli njenih štirih osnovnih sestavin.

12. a) Kako je bilo predstavljeno gledišče o frakcijah, pridobljenih iz osnovnih krvnih sestavin? b) Kje lahko o tem najdemo še dodatne informacije?

¹² V tem medicinskem članku je še pisalo: »Versko razumevanje Pričam ne prepoveduje povsem uporabo [frakcij] kot so albumin, imunoglobulini in hemofilični preparati; vsaka Priča se mora sama odločiti, ali jih bo sprejela.« Od 1981. leta so za medicinsko rabo osamili že veliko frakcij (ločeni delci, pridobljeni iz ene od štirih osnovnih sestavin). Zato je Stražni stolp, 15. junij 2000, v članku »Vprašanja bralcev« priskrbel koristne informacije o tej temi. V korist milijonov zdajšnjih bralcev smo ta odgovor ponatisnili, in sicer na straneh 29–31 te revije. Članek razpravlja o podrobnostih in logičnih dokazih, toda videli boste, da se vsebina ujema s temeljnimi mislimi, ki so bile predstavljene 1981. leta.

Vloga vesti

13., 14. a) Kaj je vest in kakšno vlogo ima, kar se tiče krvi? b) Katero navodilo glede uživanja mesa je Bog dal Izraelcem, toda katera vprašanja so se lahko pojavila?

¹³ Ko se odločamo na podlagi takšnih informacij, ima pomembno vlogo naša vest. Zakaj? Kristjani se voljno podrejamo Božjim smernicam, toda v nekaterih zadevah moramo sprejeti osebne odločitve in takrat nastopi naša vest. Vest je prirojena zmožnost presojanja in odločanja, pogosto glede moralnih zadev. (Rimljanom 2:14, 15) Toda gotovo veste, da se vest od posameznika do posameznika razlikuje. * Biblija omenja, da imajo nekateri »slabotno vest«, kar pomeni, da je vest drugih močna. (1. Korinčanom 8:12) Vsi kristjani ne napredujemo enako, kar se tiče spoznavanja Božje volje, kakor tudi tega, kako pozorni smo na Božje razmišljanje in kako to upoštevamo pri svojih odločitvah. To lahko ponazorimo z uživanjem mesa pri Judih.

¹⁴ V Bibliji jasno piše, da tisti, ki je Boga poslušal, ni jedel neizkrvavljenega mesa. To je  bilo tako zelo pomembno, da so bili izraelski vojaki, ki so jedli neizkrvavljeno meso, pa čeprav so to storili v sili, krivi resne napake oziroma greha. (5. Mojzesova 12:15, 16; 1. Samuelova 14:31–35) Vseeno pa so se lahko pojavila določena vprašanja. Kako hitro je moral Izraelec izkrvaviti zaklano ovco? Ali je moral živali zarezati vrat, da bi ji kri odtekla? Ali je moral ovco obesiti za zadnje noge? Za koliko časa? Kako je ravnal pri zakolu večje krave? Tudi po tem, ko je žival izkrvavela, je v mesu morda ostalo še nekaj krvi. Ali je takšno meso smel jesti? Kdo naj bi o tem odločal?

15. Kako so se nekateri Judje odzvali na vprašanje glede uživanja mesa, toda kakšne smernice je dal Bog?

¹⁵ Zamislite si gorečega Juda, ki je bil pred takšnimi vprašanji. Morda je menil, da je najboljše, če ne kupuje mesa, ki so ga prodajali na mesni tržnici, kak drug Jud pa ni jedel mesa, če je obstajala možnost, da je bilo kdaj prej darovano malikom. Spet drugi Judje so meso morda jedli šele po tem, ko so ga ceremonialno izkrvavili. * (Matevž 23:23, 24) Kaj menite o takšnih različnih odzivih? In ali bi bilo primerno, glede na to, da Bog ni zahteval takšnega ravnanja, da bi Judje zasipali svèt rabinov z vprašanji in pričakovali določna pravila? Čeprav se je takšna navada v judovstvu zares razvila, smo lahko veseli, da Jehova pravih častilcev ni spodbujal, naj se glede krvi odločajo na tak način. Bog je priskrbel osnovne smernice o tem, katere živali so čiste, ki se jih sme klati, ter da jih je treba izkrvaviti, dlje od tega pa ni šel. (Janez 8:32)

16. Zakaj morda kristjani različno gledamo na sprejemanje majhnih frakcij katere od glavnih krvnih sestavin?

¹⁶ Kot je bilo že omenjeno v 11. in 12. odstavku, Jehovove priče ne sprejmemo transfuzije polne krvi ali njenih štirih osnovnih sestavin, in sicer plazme, rdečih krvničk, belih krvničk in krvnih ploščic. Kako pa je z majhnimi frakcijami, pridobljenimi iz katere od glavnih sestavin, kot so serumi, ki vsebujejo protitelesca proti boleznim ali kačjemu strupu? (Glej stran 30, odstavek 4.) Nekateri so prišli do sklepa, da takšne frakcije pravzaprav niso več kri in da zato niso zajete v zapoved ‚zdrževati se krvi‘. (Dejanja 15:29; 21:25; stran 31, odstavek 1) Za svojo odločitev so osebno odgovorni. Drugim vest narekuje, da odklanjajo vse, kar se pridobi iz krvi (živalske ali človeške), celo majhno frakcijo iz samo ene glavne sestavine. * Spet drugi morda sprejmejo beljakovinsko frakcijo plazme za  boj proti boleznim ali kačjemu strupu, druge frakcije pa morda odklanjajo. Poleg tega so lahko nekateri produkti, pridobljeni iz ene od štirih glavnih sestavin, po delovanju tako podobni polni sestavini in imajo tako življenjsko pomembno vlogo v telesu, da za večino kristjanov utegnejo biti sporni.

17. a) Kako nam lahko vest pomaga, ko se odločamo glede krvnih frakcij? b) Zakaj bi morali takšne odločitve jemati zelo resno?

¹⁷ To, kar v Bibliji piše o vesti, nam lahko pomaga pri sprejemanju takšnih odločitev. Najprej moramo ugotoviti, kaj piše v Božji Besedi, nato pa se potruditi, da po tem oblikujemo svojo vest. Tako se bomo lahko odločali v skladu z Božjimi smernicami, ne pa da bi druge prosili, da se odločijo namesto nas. (Psalm 25:4, 5) Ko gre za sprejemanje krvnih frakcij, nekateri razmišljajo: ‚To je stvar vesti, torej ni tako pomembno.‘ Takšno razmišljanje je napačno. Če je nekaj stvar vesti, še ne pomeni, da ni pomembno. Lahko je zelo resno. Naša odločitev utegne vplivati na posameznike, ki se jim vest odziva drugače od naše. To se vidi iz Pavlovega nasveta glede uživanja mesa, ki je morda bilo darovano malikom in so ga kasneje prodajali na trgu. Kristjan bi moral paziti, da ne ‚bije [rani, NW] slabotne vesti‘. Če bi druge spotikal, bi lahko ‚spravil v pogubo brata, ki je Kristus zanj umrl,‘ in s tem grešil proti Kristusu. Torej, čeprav so vprašanja glede majhnih krvnih frakcij stvar osebne odločitve, bi morali takšne odločitve jemati zelo resno. (1. Korinčanom 8:8, 11–13; 10:25–31)

18. Kako lahko kristjan prepreči, da mu vest ne bi otopela, kar se tiče odločitev glede krvi?

¹⁸ Razmislite še o enem vidiku, ki poudarja resnost odločitev glede krvi, in sicer kako lahko te vplivajo na vas osebno. Če bi se vaša biblijsko šolana vest vznemirila, ko bi šlo za sprejetje majhne krvne frakcije, tega ne bi smeli prezreti. Svoje vesti tudi ne bi smeli potlačiti samo zato, ker vam je kdo rekel: »Nič ni narobe, če to sprejmeš. Veliko jih je to že storilo.« Ne pozabite, da je milijonom ljudem danes vest, ker se zanjo ne zmenijo, otopela in jim pusti, da lažejo ali pa počnejo druge napačne reči brez vsakršnega obžalovanja. Kristjani prav gotovo ne želimo postati takšni. (2. Samuelova 24:10; 1. Timoteju 4:1, 2)

19. Kaj bi morali predvsem imeti v mislih, ko se pri zdravljenju odločamo glede krvi?

¹⁹ Proti koncu članka, ki smo ga v tej reviji ponatisnili na straneh 29–31, piše: »Ali to, da so mnenja in odločitve vesti lahko različna, pomeni, da ta zadeva ni pomembna? Ne. Zadeva je resna.« To pa še posebej zato, ker gre za naš odnos z ‚živim Bogom‘. Edino po tem odnosu lahko človek doseže večno življenje, ki temelji na rešilni moči Jezusove prelite krvi. Kri bi morali zelo ceniti zaradi tega, kar Bog po njej uresničuje – rešuje življenja. Pavel je povsem primerno zapisal: »Bili ste brez upanja in v svetu brez Boga. Zdaj pa ste v Kristusu Jezusu vi, ki ste bili nekoč oddaljeni, postali po Kristusovi krvi bližnji.« (Efežanom 2:12, 13, SSP, poudarili mi.)

[Podčrtne opombe]

Ali se lahko spomnite?

• Katere smernice glede krvi je Bog priskrbel Noetu, Izraelcem in kristjanom?

• Kaj Jehovove priče glede krvi povsem zavračamo?

• Zakaj je sprejetje majhnih frakcij katere od osnovnih krvnih sestavin prepuščeno posameznikovi vesti, toda česa to ne pomeni?

• Zakaj bi morali pri sprejemanju odločitev imeti predvsem v mislih naš odnos z Bogom?

[Preučevalna vprašanja]

[Tabela na strani 22]

(Lega besedila – glej publikacijo)

TEMELJNO GLEDIŠČE O KRVI

POLNA KRI

NESPREJEMLJIVO

Rdeče krvničke

Bele krvničke

Krvne ploščice

Plazma

PREPUŠČENO KRISTJANOVI ODLOČITVI

Frakcije rdečih krvničk

Frakcije belih krvničk

Frakcije krvnih ploščic

Frakcije plazme

[Slika na strani 20]

Vodstveni organ je sklenil, da se morajo kristjani ‚zdrževati krvi‘

[Slika na strani 23]

Ne prezirajte svoje vesti, ko se odločate glede krvnih frakcij