Ali vam je ‚Jehovova postava‘ v veselje?

‚Blagor možu, [. . .] čigar veselje je v GOSPODOVI [Jehovovi, NW] postavi.‘ (PSALM 1:1, 2)

1. Zakaj smo Jehovovi služabniki srečni?

JEHOVA nas kot zvestovdane služabnike podpira in blagoslavlja. Res, spoprijemamo se z mnogimi preizkušnjami, vendar pa uživamo tudi pristno srečo. To ne preseneča, saj služimo ‚srečnemu Bogu‘, in njegov sveti duh rojeva veselje v našem srcu. (1. Timoteju 1:11; Galatom 5:22; oboje NW) Veselje je stanje prave sreče, ki jo človek občuti, ko pričakuje oziroma dobi kaj dobrega. In naš nebeški Oče nam brez dvoma daje dobre darove. (Jakob 1:17) Zato ni nič čudnega, da smo srečni!

2. Katera psalma bomo pregledali?

² Sreča je izrazito poudarjena v knjigi Psalmov. To denimo drži za prvi in drugi psalm. Drugi psalm so zgodnji sledilci Jezusa Kristusa pripisovali izraelskemu kralju Davidu. (Dejanja 4:25, 26) Pisec prvega psalma pa ni imenovan. Svojo navdihnjeno pesem začenja z besedami: »Blagor možu, ki ne hodi po svetu brezbožnih.« (Psalm 1:1) V tem in naslednjem članku bomo pregledali, katere razloge za veselje navajata prvi in drugi psalm.

Kako do sreče

3. V luči Psalma 1:1 navedite nekaj razlogov, zaradi katerih je bogovdan človek srečen.

³ Prvi psalm pokaže, zakaj je bogovdan človek srečen. Psalmist v pesmi izrazi nekatere razloge za takšno srečo: »Blagor možu, ki ne hodi po svetu brezbožnih [krivičnikov, SSP] in ne stopa na pot grešnikov ter ne sedeva v družbi zasmehovalcev.« (Psalm 1:1)

4. V čem je bilo Zaharijevo in Elizabetino življenje zgledno?

⁴ Da bi bili zares srečni, se moramo podrejati Jehovovim pravičnim zahtevam. Zaharija in Elizabeta, ki sta imela radostno prednost postati starša Janeza Krstnika, sta bila »oba pravična pred Bogom, živeč po vseh zapovedih in postavah Gospodovih brez madeža«. (Lukež 1:5, 6) Tudi mi smo lahko srečni, če živimo tako in smo trdno odločeni, da ne ‚hodimo po nasvetu krivičnikov‘ oziroma se ne pustimo voditi njihovemu brezbožnemu nasvetu.

5. Kaj nam lahko pomaga, da se ognemo ‚poti grešnikov‘?

⁵ Če zavračamo mišljenje krivičnih, ne bomo ‚stopali na pot grešnikov‘. To pomeni, da se nas zagotovo ne bo našlo tam, kjer se ti pogosto zadržujejo – na krajih, ki so znani po nemoralni zabavi oziroma so na slabem glasu. Kaj pa, če nas zamika, da bi se pridružili grešnikom pri njihovem nesvetopisemskem vedenju? Potem molimo k Bogu, da nam pomaga ravnati v skladu z besedami  apostola Pavla: »Ne vlecite tujega jarma z neverniki. Kako se namreč druži pravica s krivico? ali kakšno tovarištvo ima svetlost s temo?« (2. Korinčanom 6:14) Če se zanašamo na Boga in smo »čistega srca«, bomo zavrnili miselnost in življenjski slog grešnikov. Naši vzgibi in želje bodo čisti in naša ‚vera nehinavska‘. (Matevž 5:8; 1. Timoteju 1:5)

6. Zakaj bi se morali paziti zasmehovalcev?

⁶ Da bi ugajali Jehovu, vsekakor ne smemo ‚sedeti v družbi zasmehovalcev‘. Nekateri se posmehujejo bogaboječemu življenju. V teh »zadnjih dneh« pa je videti, da se še zlasti zaničljivo posmehujejo nekdanji kristjani, ki so postali odpadniki. Apostol Peter je sovernike posvaril: »Ljubljeni, [. . .] najprej vedoč, da pridejo v zadnjih dneh posmehovalci z zasmehovanjem, ki žive po lastnih svojih poželenjih in govoré: Kje je obljuba prihoda njegovega? Saj odkar so zaspali očetje, je vse, kakor je bilo od začetka stvaritve.« (2. Petrov 3:1–4) Če ne bomo ‚sedeli v družbi zasmehovalcev‘, se bomo ognili nesreči, ki jih bo gotovo doletela. (Pregovori 1:22–27)

7. Zakaj naj bi si vzeli k srcu besede iz Psalma 1:1?

⁷ Če si uvodnih besed prvega psalma ne bi vzeli k srcu, bi lahko izgubili duhovnost, ki smo si jo pridobili s preučevanjem Svetega pisma. Pravzaprav bi nam lahko šlo samo še na slabše. Prvi korak k duhovnemu nazadovanju bi bil lahko ta, da bi ubogali nasvet krivičnih. Nato bi se morda pričeli redno družiti z njimi. Sčasoma bi utegnili celo postati nezvesti odpadniški posmehovalci. Jasno je, da prijateljevanje s hudobnimi lahko v nas spodbudi brezbožnega duha in nam uniči odnos z Bogom Jehovom. (1. Korinčanom 15:33; Jakob 4:4) Nikoli ne dovolimo, da bi se nam zgodilo kaj takega!

8. Kaj nam bo pomagalo ohraniti misli osredotočene na duhovne stvari?

⁸ Pri tem, da bomo imeli misli vedno osredotočene na duhovne stvari in se ogibali druženja s krivičnimi, pa nam bo pomagala molitev. »Nič ne skrbite,« je pisal Pavel, »temuč v vsem naj se Bogu naznanjajo želje vaše v molitvi in prošnji z zahvaljevanjem. In mir Božji, ki presega ves razum, bo čuval in ohranil srca vaša in misli vaše v Kristusu Jezusu.« Apostol je spodbudil k premišljevanju o stvareh, ki so resnične,  vredne tehtnega premisleka, pravične, čiste, ljubeznive, častne, krepostne in hvalevredne. (Filipljanom 4:6–8) Ravnajmo v skladu s Pavlovim nasvetom in se nikoli ne spustimo na raven krivičnih.

9. Kako si prizadevamo pomagati vsakršnim ljudem, čeprav zavračamo hudobna dejanja?

⁹ Res je, da zavračamo hudobna dejanja, toda drugim vseeno taktno pričujemo, podobno kot je apostol Pavel rimskemu upravitelju Feliksu govoril »o pravičnosti in zdržljivosti in prihodnji sodbi«. (Dejanja 24:24, 25; Kološanom 4:6) Dobro novico o Kraljestvu oznanjujemo vsakršnim ljudem in smo do njih prijazni. Prepričani smo, da bodo tisti, ‚ki so prav naravnani za dosego večnega življenja‘, začeli verovati in jim bo Božja postava v veselje. (Dejanja 13:48, NW)

Jehovova postava mu je v veselje

10. Kaj nam bo pomagalo, da si bomo to, kar preučujemo, trajno vtisnili v misli in srce?

¹⁰ Psalmist je o srečnem človeku še zapisal: »Veselje njegovo je v postavi GOSPODOVI [Jehovovi, NW] in postavo njegovo premišljuje [polglasno bere, NW] noč in dan.« (Psalm 1:2) Nam, ki služimo Bogu, je ‚Jehovova postava v veselje‘. Če je mogoče, lahko med osebnim preučevanjem in poglobljenim premišljevanjem beremo »polglasno«, tako da besede slišimo. To nam bo pomagalo, da si bomo prebrani odlomek iz Svetega pisma trajno vtisnili v misli in srce.

11. Zakaj naj bi Biblijo brali »noč in dan«?

¹¹ »Zvesti in preudarni suženj« nas spodbuja, naj Biblijo beremo vsak dan. (Matevž 24:45, NW) Ker si močno želimo bolje spoznati Jehovovo sporočilo za človeštvo, se nam svetuje, naj beremo Biblijo »noč in dan« – da, celo ko iz kakršnega koli vzroka ne moremo spati. Peter nam prigovarja: »Hrepenite kakor novorojena deteta po nepokvarjenem mleku iz besede Božje, da po njem rastete v zveličanje.« (1. Petrov 2:1, 2) Ali vam je v veselje vsak dan brati Biblijo, ponoči pa poglobljeno premišljevati o Božji Besedi in Božjih namenih? Psalmistu je bilo. (Psalm 63:6)

12. Kaj bomo delali, če nam je Jehovova postava v veselje?

¹² Od tega, ali nam je Božja postava v veselje, je odvisna naša večna sreča. Ta postava je popolna in pravična, in kdor jo izpolnjuje, je bogato nagrajen. (Psalm 19:7–11) Učenec Jakob je zapisal: »Kdor pa prav pogleda v popolno postavo, postavo svobode, in pri njej vztraja ter ne pozabi, kar sliši, ampak dejanski izvršuje to, ta bode blažen [srečen, NW] v dejanju svojem.« (Jakob 1:25) Če nam je Jehovova postava resnično v veselje, ne bo minil dan, da ne bi premišljevali o duhovnih stvareh. Spodbujeni bomo, da ‚preiskujemo Božje globočine‘ in ohranjamo delo v prid Kraljestva na prvem mestu v svojem življenju. (1. Korinčanom 2:10–13; Matevž 6:33)

 Je kakor drevo

13.–15. V katerem smislu smo lahko kakor drevo, posajeno ob vodnatem viru?

¹³ Psalmist v nadaljevanju opiše značajnega človeka še takole: »Je namreč kakor drevo, zasajeno ob potokih vodá, ki rodi svoj sad ob svojem času in ki mu listje ne uvene, in karkoli počenja, se mu posreči.« (Psalm 1:3) Podobno kakor vsi drugi nepopolni ljudje imamo tudi Jehovovi služabniki v življenju težave. (Job 14:1) Morda doživljamo preganjanje ali pa katere druge preizkušnje, ki so povezane z našo vero. (Matevž 5:10–12) Toda z Božjo pomočjo lahko vse to uspešno zdržimo, tako kakor se zdravo drevo upira močnejšemu vetru.

¹⁴ Drevo, ki je zasajeno poleg neusahljivega vodnega vira, se med vročino ali sušo ne bo posušilo. Če se bojimo Boga, dobivamo moč od neusahljivega Vira, Boga Jehova. Pavel je iskal pomoč pri Bogu in je lahko rekel: »Vse zmorem v njem [Jehovu], ki mi daje moč.« (Filipljanom 4:13, SSP) Ko nas vodi in duhovno podpira Jehovov sveti duh, ne uvenemo, ne postanemo nedejavni ali duhovno mrtvi. V Božji službi smo rodovitni in hkrati odsevamo sad Božjega duha. (Jeremija 17:7, 8; Galatom 5:22, 23)

¹⁵ Psalmist s hebrejsko besedo, ki jo prevajamo s »kakor«, naredi primero. Primerja dve sicer različni stvari, ki pa imata določeno lastnost skupno. Ljudje in drevesa se razlikujejo, toda psalmista je bujnost drevesa, ki je posajeno ob kakem vodnatem viru, očitno spomnila na duhovno blaginjo tistih, katerih ‚veselje je v Jehovovi postavi‘. Če nam je Božja postava v veselje, bodo naši dnevi postali kakor dnevi drevesa. Pravzaprav lahko živimo večno. (Janez 17:3)

16. Zakaj in kako se nam ‚posreči, karkoli počenjamo‘?

¹⁶ Če si prizadevamo živeti značajno, nam Jehova pomaga, da v preizkušnjah in težavah zdržimo. V Božji službi smo veseli in rodovitni. (Matevž 13:23; Lukež 8:15) ‚Karkoli počenjamo, se nam posreči‘, saj je naš glavni cilj delati to, kar od nas želi Jehova. In ker njegovi nameni nikoli ne spodletijo, njegove zapovedi pa so nam v veselje, lahko duhovno uspevamo. (1. Mojzesova 39:23; Jozue 1:7, 8; Izaija 55:11) To drži celo takrat, ko se spoprijemamo z nadlogami. (Psalm 112:1–3; 3. Janezov 2)

Krivični navidezno uspevajo

17., 18. a) S čim je psalmist primerjal krivične? b) Zakaj krivični nimajo trajne varnosti, četudi gmotno uspevajo?

¹⁷ Razmere krivičnih se zelo razlikujejo od razmer pravičnih. Morda je videti, da krivični nekaj časa gmotno uspevajo, ni pa tako v duhovnem smislu. To je očitno iz psalmistovih nadaljnjih besed: »S krivičniki ni tako, temveč so kakor pleve, ki jih veter raznaša. Zato krivični ne bodo obstali ob sodbi, ne grešniki v zboru pravičnih.« (Psalm 1:4, 5, SSP) Kot smo videli, psalmist pravi: »S krivičniki ni tako.« S tem želi reči, da niso podobni bogaboječim ljudem, ki so bili pravkar primerjani z rodovitnimi, dolgoletnimi drevesi.

¹⁸ Četudi krivični gmotno uspevajo, nimajo trajne varnosti. (Psalm 37:16; 73:3, 12) Podobni so nespametnemu bogatašu iz ponazoritve, ki jo je povedal Jezus, ko ga je neki človek prosil, naj razsodi glede dediščine. Navzočim je dejal: »Glejte in varujte se vsake lakomnosti; zakaj čeprav ima kdo preobilo, življenje mu vendar ne priteka iz imetja njegovega.« To misel je Jezus ponazoril s pripovedjo o nekem bogatem človeku, ki mu je njiva tako obilo obrodila, da je načrtoval podreti svoje žitnice in sezidati večje, kamor bi lahko spravil vse svoje dobrine. Nato pa bi samo še jedel, pil in užival. Toda Bog je dejal: »Neumnež, to noč bodo  zahtevali dušo tvojo od tebe, in kar si pripravil, čigavo bo?« Jezus je misel poudaril še z besedami: »Tako je s tem, kdor sebi zaklade nabira, pa se ne bogati v Bogu.« (Lukež 12:13–21)

19., 20. a) Opišite, kako sta v starem Izraelu potekala mlatev in vejanje. b) Zakaj so krivični primerjani s plevami?

¹⁹ Krivični se ne ‚bogatijo v Bogu‘. Zato niso nič bolj varni in trdni od plev, tankega ovoja, ki obdaja žitno zrno. Ko so v starem Izraelu žito poželi, so ga odnesli na mlatišče, ki je bilo ponavadi na kakšnem ravnem, višje ležečem kraju. Čez žito je živina vlekla mlatilne sani, ki so na spodnji strani imele oster kamen ali železne zobce. Stebla so se tako zdrobila, zrna pa so se ločila od plev. Nato so z velnico zajemali mešanico in jo metali v zrak proti vetru. (Izaija 30:24) Medtem ko so zrna padala nazaj na mlatišče, je vetrič slamo odnašal na stran, pleve pa odpihnil. (Ruta 3:2) Ko so zrnje presejali skozi sito, da bi odstranili kamenčke in druge smeti, so ga shranili ali zmleli. (Lukež 22:31) Toda plev ni bilo več.

²⁰ Podobno kot so žitna zrna padla na tla in bila ohranjena, pleve pa je veter odpihnil, tako bodo tudi pravični ostali, krivični pa bodo odstranjeni. Gotovo smo srečni, da bodo takšni hudodelci kmalu za vedno izginili. Ko jih ne bo več, bodo tisti, ki jim je Jehovova postava v veselje, bogato blagoslovljeni. Poslušni ljudje bodo navsezadnje dobili Božje darilo, večno življenje. (Matevž 25:34–46; Rimljanom 6:23)

‚Pot pravičnih‘ je blagoslovljena

21. Kako Jehova ‚pozna pravične‘?

²¹ Prvi psalm se konča z besedami: »GOSPOD pozna pravičnih pot, pot pa brezbožnih [krivičnih, SSP] izgine.« (Psalm 1:6) Kako Bog ‚pozna pravične‘? Če si prizadevamo živeti značajno, smo lahko prepričani, da nebeški Oče vidi naše bogovdano življenje in nas priznava za svoje služabnike. Zato lahko, pravzaprav bi morali vse svoje skrbi zvrniti nanj, prepričani, da mu je res mar za nas. (Ezekiel 34:11; 1. Petrov 5:6, 7)

22., 23. Kaj se bo zgodilo s krivičnimi in kaj s pravičnimi?

 ²² »Pravičnih pot« bo ostala za vedno, krivični pa, ki se nočejo popraviti, bodo izginili zaradi Jehovove neugodne sodbe. In njihova »pot«, oziroma način življenja, se bo končala skupaj z njimi. Lahko smo prepričani o izpolnitvi Davidovih besed: »Še malo namreč, in brezbožnika [krivičnika, SSP] ne bo več, in ogledoval boš mesto njegovo, a njega ne bode. Krotki pa bodo podedovali deželo in se radovali v obilosti miru. Pravični podedujejo deželo in prebivali bodo večno v njej.« (Psalm 37:10, 11, 29)

²³ Če bomo imeli to prednost, da bomo lahko živeli na rajski zemlji, ko krivičnih ne bo več, bomo zares srečni! Krotki in pravični bodo takrat uživali pravi mir, ker jim bo ‚Jehovova postava‘ vedno v veselje. Predtem pa se mora izvršiti Jehovov sklep. (Psalm 2:7a) Naslednji članek nam bo pomagal razumeti, kaj je ta sklep ter kaj bo pomenil za nas in celotno človeško družino.

Kako bi odgovorili?

• Zakaj je bogovdan človek srečen?

• Kako pokažemo, da nam je Jehovova postava v veselje?

• Kako je lahko posameznik kakor drevo ob vodi?

• Kako se pot pravičnih razlikuje od poti krivičnih?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 11]

Molitev nam bo pomagala, da se ne bomo družili s krivičnimi

[Slika na strani 12]

Zakaj je pravični kakor drevo?