‚Razumni dela vse po spoznanju‘

SMERNICE iz Božje Besede, Biblije, so ‚zaželjene bolj nego zlato, nego mnogo čistega zlata‘. (Psalm 19:7–10) Zakaj? Ker je ‚nauk modrega [Jehova] vrelec življenja, da se ogne [človek] smrtnih zadrg‘. (Pregovori 13:14) Kadar ravnamo po nasvetih iz Svetega pisma, si ne le izboljšamo življenje, temveč se tudi lažje ognemo pastem, zaradi katerih bi se znašli v nevarnosti. Kako nujno je torej, da si prizadevamo za spoznanje iz Svetega pisma in da po naučenem ravnamo!

V Pregovorih 13:15–25 so zapisani nasveti Salomona, kralja staroveškega Izraela, ki nam pomagajo ravnati po spoznanju, zaradi česar je lahko naše življenje boljše in daljše. * Pisec v jedrnatih pregovorih razkriva, kako nam lahko Božja Beseda pomaga doseči naklonjenost drugih, zvesto opravljati naše oznanjevalsko delo, prav gledati na korigiranje in modro izbirati družbo. Govori tudi o tem, kako modro je, da svojim potomcem zapustimo dediščino in jih ljubeče korigiramo.

Dober vpogled prinaša naklonjenost

»Dobrotna pamet [Dober vpogled, NW] pridobiva naklonjenost,« pravi Salomon, »pot nezvestih pa je hrapava.« (Pregovori 13:15, Ekumenska izdaja) V izvirnem jeziku izraz, ki se prevaja z »dober vpogled« ali dobro razumevanje, »opisuje zmožnost preudarjanja, dobre presoje in ustvarjanja modrega mnenja«, piše v nekem priročniku. Človek s  takšnimi lastnostmi si zlahka pridobi naklonjenost drugih.

Razmislimo o tem, kakšen vpogled je pokazal apostol Pavel pri ravnanju s sokristjanom Filemonom, ko mu je poslal nazaj njegovega pobeglega sužnja Onezima, ki je postal kristjan. Filemona je rotil, naj Onezima sprejme prijazno, tako kakor bi sprejel njega samega. Pravzaprav se je ponudil, da poravna stroške, če mu Onezim kaj dolguje. Resda bi Pavel lahko uporabil svojo avtoriteto in Filemonu ukazal, naj stori, kar je prav. Toda odločil se je, da bo raje ravnal taktno in ljubeče. Prepričan je bil, da bo tako Filemon rad sodeloval in storil še več od tega, kar ga je prosil. Ali naj ne bi tudi mi enako ravnali s soverniki? (Filemonu 8–21)

Nasprotno pa je pot nezvestih »hrapava« oziroma trda. V katerem smislu? Po mnenju nekega učenjaka tukaj uporabljena beseda pomeni »močan oziroma trden ter se nanaša na brezčutno vedenje hudobnih ljudi. [. . .] Človek, ki stalno ravna hudobno, ki je neobčutljiv in brezbrižen do modrega pouka drugih, je na poti v propad.«

Salomon nadaljuje: »Razumni dela vse premišljeno [po spoznanju, NW], bedak pa razseva neumnost.« (Pregovori 13:16) V tej vrstici je razumnost povezana s spoznanjem in se povezuje s preudarnim človekom, ki stvari dobro premisli, preden kaj stori. Preudaren človek ob nepošteni kritiki ali celo žalitvah pazi na svoj jezik. Moli k Bogu, da mu pomaga kazati sad svetega duha in se zato ne vznemiri preveč. (Galatom 5:22, 23) Nikomur oziroma nobenim razmeram ne dovoli prevzeti nadzora nad njim. Namesto tega se obvladuje in se ogne prepirom, v katere se pogosto zaplete tisti, ki ob žalitvah hitro vzkipi.

Preudarni ravna po spoznanju tudi takrat, ko se za kaj odloča. Ve, da so modra dejanja le redko rezultat ugibanj, poslušanja čustev ali pa tega, da se enostavno ravna po večini. Zato si vzame čas in preišče svoje trenutne okoliščine. Zbere vsa dejstva in dožene, katere možnosti so mu odprte. Zatem v Svetem pismu poišče biblijske zakone in načela, ki veljajo v njegovem primeru. Pot takšnega človeka ostane ravna. (Pregovori 3:5, 6)

»Zvest poslanec je kakor zdravilo«

Nam, Jehovovim pričam, je zaupano oznanjevanje Božjega sporočila. Pri tem, da bi to nalogo še naprej zvesto izpolnjevali, nam je v pomoč naslednji pregovor, ki se glasi: »Brezbožen [Hudoben, EI] glasnik zaide v nesrečo, a zvest poslanec je kakor zdravilo.« (Pregovori 13:17)

V tem pregovoru je poudarek na lastnostih poslanca. Kaj, če tisti, ki prenaša sporočilo, to hudobno izkrivi oziroma spremeni? Ali ne bo zaradi  tega obsojen? Spomnimo se Gehazija, služabnika preroka Elizeja, ki je sirskemu vojskovodju Naamanu iz pohlepa prenesel lažno sporočilo. Zbolel je za gobavostjo, katere je bil Naaman ozdravljen. (2. kraljev 5:20–27) Kaj pa, če poslanec postane nezvest in sporočilo sploh neha oznanjati? »[Če] ne govoriš, da bi posvaril in odvrnil brezbožnega s poti njegove,« piše v Bibliji, »tedaj umrje on, brezbožnik, zaradi krivice svoje, ali kri njegovo bom [jaz Jehova] zahteval iz tvoje roke.« (Ezekiel 33:8)

Nasprotno pa je zvest poslanec kakor zdravilo sebi in tistim, ki ga poslušajo. Pavel je Timoteja spodbudil: »Pazi nase in na svoj nauk. Stanoviten bodi v tem; kajti to delajoč, boš rešil sebe in nje, ki te poslušajo.« (1. Timoteju 4:16) Samo pomislimo na to, kakšno ozdravljenje prinaša zvesto objavljanje kraljestvene dobre novice. Predrami namreč ljudi s pravim stanjem srca in jih vodi do resnice, ki jih osvobodi. (Janez 8:32) Zvestovdan glasnik bo zagotovo »otel dušo svojo«, tudi če drugi njegovemu sporočilu ne prisluhnejo. (Ezekiel 33:9) Zato nikoli ne zanemarimo svoje oznanjevalske naloge. (1. Korinčanom 9:16) In vselej pazimo, da ‚oznanjamo besedo‘, tako da te nikoli ne razvodenimo ali omehčamo s kompromisi. (2. Timoteju 4:2)

‚Kdor se pokori svarjenju, pride v čast‘

Ali preudaren človek zameri, če dobi kakšen koristen nasvet? V Pregovorih 13:18 piše: »Uboštvo in sramota bode njemu, ki se odteguje pouku, kdor pa se pokori svarjenju, pride v čast.« Modro ravnamo, če hvaležno sprejmemo tudi tisto svarjenje, za katero nismo prosili. Morda se niti ne zavedamo, da potrebujemo nasvet, toda dober nasvet nam lahko zelo koristi. Če ga upoštevamo, si lahko prihranimo bolečine in se ognemo tragediji. Če pa se zanj ne bi zmenili, bi si samo nakopali sramoto.

Zaslužena pohvala nam dvigne duha in je zares spodbudna. Toda pričakovati in sprejemati moramo tudi svarjenje. Razmislimo o dveh pismih, ki ju je apostol Pavel pisal Timoteju. Pavel je v njiju Timoteja pohvalil za zvestobo, vendar vsebujeta tudi veliko  nasvetov zanj. Temu mlajšemu moškemu je brez zadržkov svetoval glede ohranjanja vere in čiste vesti, glede ravnanja z drugimi v občini, razvijanja bogovdanosti in zadovoljnosti, glede poučevanja, zavračanja odpadništva in izpolnjevanja oznanjevalskega dela. Mlajši člani občine storijo dobro, če izkušenejše zaprosijo za nasvete in jih nato hvaležno sprejmejo.

‚Hodimo z modrimi‘

»Želja izpolnjena je sladka duši,« pravi modri kralj, »bedakom pa je gnusno umikati se zlemu.« (Pregovori 13:19) V nekem priročniku je glede pomena tega pregovora zapisano: »Ko človek doseže svoj cilj oziroma se mu izpolni želja, ga vsega preplavi občutek zadovoljstva [. . .]. Ker je to, da nekdo doseže svoj cilj, tako zelo prijetno doživetje, lahko logično sklepamo, da neumni čutijo močan odpor do tega, da bi se odvrnili od zlega. Njihove srčne želje se lahko izpolnijo samo s slabimi metodami in če bi morali opustiti zlo, bi bili prikrajšani za užitek, da bi se njihove želje sploh kdaj izpolnile.« Kako zelo je pomembno, da gojimo prave želje!

Družba zares močno vpliva na naše misli, na to, kaj imamo radi in česa ne maramo! Salomon sporoči večno resnico, ko reče: »Kdor hodi z modrimi, postane modrejši; kdor pa se druži z bedaki, se pohujša.« (Pregovori 13:20) Da, to, s kom se družimo, tudi pri razvedrilu, po internetu in z branjem, vpliva na to, kakšni smo in kakšni bomo še postali. Kako pomembno je, da modro izbiramo svojo družbo!

‚Zapustimo dediščino‘

»Grešnike preganja nesreča,« objavi izraelski kralj, »pravičnim pa Bog povrača dobro.« (Pregovori 13:21) Prizadevanje za pravičnost je nagrajujoče, saj Jehova skrbi za pravične. (Psalm 37:25) Vendar se moramo zavedati, da »čas in razmere« doletijo nas vse. (Propovednik 9:11) Ali se lahko kako pripravimo na dogodke, ki se zgodijo ob nepravem času?

»Dobri zapušča dediščino sinov sinovom,« pravi Salomon. (Pregovori 13:22a) Kako dragoceno dediščino zapustijo starši otrokom, ko jim pomagajo spoznavati Jehova in razvijati dober odnos z njim! Vendar ali ne bi bilo tudi preudarno, da bi, kadar je to mogoče, poskrbeli za gmotno blaginjo družine, če bi katerega od staršev nepričakovano doletela smrt? Marsikje lahko družinski poglavarji poskrbijo za zavarovanje, naredijo pravno veljavno oporoko in prihranijo nekaj denarja.

Kaj lahko rečemo o dediščini hudobnih? »Grešnikovo premoženje pa je shranjeno za pravičnega,« nadaljuje Salomon. (Pregovori 13:22b) To se bo poleg vseh morebitnih sedanjih koristi pokazalo resnično, ko bo Jehova izpolnil svojo obljubo in ustvaril ‚nova nebesa in novo zemljo‘, v kateri bo ‚prebivala pravičnost‘. (2. Petrov 3:13) Takrat bodo  hudobni odstranjeni, »krotki pa bodo podedovali deželo«. (Psalm 37:11)

Preudaren človek ravna po spoznanju tudi, če ima zelo malo. »Mnogo kruha imajo ubogi, ki orjejo ledino,« piše v Pregovorih 13:23, »mnogi pa pride na nič, ker mu ni pravice [mu manjka presoje, NW].« Človek, ki nima veliko, to pomnoži z marljivim delom in Božjim blagoslovom. Krivični pa lahko zaradi slabe presoje izgubi bogastvo.

‚Zgodaj ga vzgajaj‘

Nepopolni ljudje potrebujemo korigiranje, in to vse od otroštva naprej. »Kdor prizanaša šibi, sovraži svojega sina,« pravi Izraelov kralj, »kdor pa ga ljubi, ga zgodaj vzgaja.« (Pregovori 13:24, SSP)

Šiba je simbol avtoritete. Ta se v Pregovorih 13:24 nanaša na starševsko avtoriteto. Uporabiti šibo v tem sobesedilu nujno ne pomeni našeškati otroka. Ne, ta šiba predstavlja sredstvo za poboljšanje, ne glede na to, v kakšni obliki je. Pri enem otroku za to, da se preneha neprimerno vesti, morda zaleže že, če ga roditelj prijazno pokara. Drug otrok pa bo morda potreboval močnejšo grajo. »Razumnega se prime eno posvarilo bolj, nego ko bi stokrat udaril bedaka,« piše v Pregovorih 17:10.

Starše naj bi pri korigiranju vselej vodili ljubezen in modrost, kar bo otroku v korist. Ljubeč roditelj ne spregleda otrokovih napak. Ne, pozoren je nanje, da mu jih lahko pomaga odstraniti, še preden se pregloboko ukoreninijo. Seveda si ljubeč roditelj vzame k srcu Pavlovo svarilo: »Očetje, ne dražite svojih otrok, temveč jih vzgajajte, tako da jih disciplinirate in usmerjate njihov um v skladu z Jehovovo voljo.« (Efežanom 6:4, NW)

Kaj pa, če je eden od roditeljev preveč popustljiv in otroku ne pomaga, da se popravi? Ali bo takšen roditelj pozneje za svojo popustljivost prejel zahvalo? Še zdaleč ne! (Pregovori 29:21) V Bibliji piše: »Deček [. . .], sam sebi prepuščen, dela sramoto materi svoji.« (Pregovori 29:15) Če roditelj ne ravna, kot mu to narekuje starševska avtoriteta, kaže, da mu za otroka ni mar oziroma ga ne ljubi. S prijaznim in odločnim izpolnjevanjem svoje vloge pa kaže ljubečo skrb.

Preudaren in pravičen človek, ki ravna po pravem spoznanju, bo blagoslovljen. Salomon nam zagotavlja: »Pravični jé do sitosti duše svoje, trebuh brezbožnih pa strada.« (Pregovori 13:25) Jehova ve, kaj je za nas dobro na vseh področjih življenja – v družini, pri odnosih z drugimi, v službi oznanjevanja ali ko se nas korigira. Z modrim udejanjanjem nasvetov, ki so zapisani v njegovi Besedi, bomo brez dvoma živeli najboljše, kot je to mogoče.

[Podčrtna opomba]

[Slika na strani 28]

Preudaren človek ob nepravični kritiki pazi na svoj jezik

[Slika na strani 29]

Zvest kraljestveni oznanjevalec dosega veliko dobrega

[Slika na strani 30]

Pohvala je resda spodbudna, toda bodimo hvaležni tudi za svarjenje

[Slika na strani 31]

Ljubeč roditelj ne spregleda otrokovih napak