Jehova razodeva svojo slavo ponižnim
Jehova razodeva svojo slavo ponižnim
»Plačilo ponižnosti, strahu Gospodovega, je bogastvo, čast [slava, NW] in življenje.« (PREGOVORI 22:4, Ekumenska izdaja)
1., 2. a) Kako se iz knjige Dejanja apostolov vidi, da je bil Štefan ‚mož poln vere in svetega Duha‘? b) Zakaj lahko rečemo, da je bil Štefan ponižen?
ŠTEFAN je bil ‚mož poln vere in svetega Duha‘. Bil je tudi »poln milosti in moči«. Kot eden Jezusovih zgodnjih sledilcev je delal velika znamenja in čudeže med ljudstvom. Ob neki priložnosti je nekaj mož vstalo, da bi se z njim prerekali, »ali niso se mogli upirati modrosti in Duhu, po katerem je govoril«. (Dejanja 6:5, 8–10) Štefan je očitno marljivo preučeval Božjo Besedo in jo mojstrsko zagovarjal pred judovskimi verskimi voditelji svojih dni. Iz njegovega podrobnega pričevanja, zapisanega v sedmem poglavju Dejanj apostolov, je razvidno, da ga je zelo zanimalo razkrivanje Božjega namena.
2 V nasprotju s takratnimi verskimi voditelji, ki so zaradi svojega položaja in znanja menili, da so boljši od preprostih ljudi, je bil Štefan ponižen. (Matevž 23:2–7; Janez 7:49) Čeprav je bil dober poznavalec Pisem, je z velikim veseljem sprejel nalogo ‚oskrbovanja miz‘, kar je omogočilo, da so se lahko apostoli posvetili ‚molitvi in službi besede‘. Bratje so o njem imeli dobro mnenje, zato je bil izbran, da bi skupaj s še šestimi možmi, ki so bili na dobrem glasu, skrbel za dnevno razdeljevanje hrane. Nalogo je ponižno sprejel. (Dejanja 6:1–6)
3. Na kakšen izreden način je Štefan okusil Božjo nezasluženo dobrotljivost?
3 Štefanovo ponižnost ter duhovnost in značajnost je opazil tudi Jehova. Ko je Štefan pričeval sovražni množici judovskih voditeljev v velikem zboru, so ti nasprotniki »videli, da je njegov obraz kakor angelov«. (Dejanja 6:15, SSP) Njegov obraz je imel izraz Božjega poslanca, ki ga Jehova, Bog slave, navdaja z mirom. Štefan je zatem, ko je članom velikega zbora pogumno pričeval, na izreden način okusil Božjo nezasluženo dobrotljivost. »On pa, poln svetega Duha, se ozre na nebo in ugleda slavo Božjo in Jezusa, stoječega na desnici Božji.« (Dejanja 7:55) To veličastno videnje je bilo za Štefana potrditev, da je Jezus Božji Sin in Mesija. Tega ponižnega moža je to ojačalo in mu zagotovilo, da mu je Jehova naklonjen.
4. Komu Jehova razodeva svojo slavo?
4 Iz videnja, ki ga je dobil Štefan, je razvidno, da Jehova svojo slavo in namen razodeva bogaboječim posameznikom, ki so ponižni in cenijo, da so lahko povezani z njim. »Plačilo ponižnosti, strahu Gospodovega, je bogastvo, čast [slava, NW] in življenje,« pravi Biblija. (Pregovori 22:4, EI) Zato je zelo pomembno, da razumemo, kaj je prava ponižnost, kako lahko to pomembno lastnost negujemo in kako nam lahko koristi v vseh vidikih življenja.
Ponižnost – Božja lastnost
5., 6. a) Kakšen je pomen besede ponižnost? b) Kako ponižnost kaže Jehova? c) Kako bi se morali odzvati na Jehovovo ponižnost?
5 Morda bo nekatere presenetilo, da je Bog Jehova, ki je najvišji in najveličastnejši v vesolju, največji zgled ponižnosti. Kralj David je Jehovu dejal: »Dal si mi tudi zveličanja svojega ščit, in desnica tvoja me je podpirala in ljubeznivost [ponižnost, NW] tvoja me je poveličala.« (Psalm 18:35) Ko je David za Jehova dejal, da je ponižen, je uporabil hebrejsko besedo, katere osnovni pomen je »biti sklonjen«. Isti koren, kot ga ima beseda »ponižnost«, imajo še druge hebrejske besede, kot denimo »krotkost« in beseda, s katero je opisano dejanje nekoga, ki se je dobrohotno pripravljen spustiti na raven nižjih od sebe. Torej, Jehova je pokazal ponižnost, ko se je tako rekoč sklonil, da bi lahko z nepopolnim človekom Davidom navezal stik in ga uporabil za svojega predstavnika, kralja. Kot se vidi iz nadpisa k 18. psalmu, je Jehova Davida ščitil in podpiral, saj ga je reševal »iz pesti vseh sovražnikov njegovih in iz roke Savlove«. David pa je tudi vedel, da je bil vsakršne veličine ali slave, ki jo je kot kralj morda dosegel, deležen zaradi Jehovovega ponižnega ukrepanja. Ker se je tega zavedal, je lahko ostal ponižen.
6 Kaj pa mi? Jehova se je odločil, da nas bo učil resnico, in po svoji organizaciji nam je morda zaupal posebne službene prednosti ali pa nas morda kako drugače uporablja za izpolnjevanje svoje volje. Kako bi morali na vse to gledati? Ali ne bi morali biti ponižni? Ali ne bi bilo prav, da bi bili hvaležni za Jehovovo ponižnost ter pazili, da se ne bi poviševali nad druge, saj bi to gotovo vodilo v nesrečo? (Pregovori 16:18; 29:23)
7., 8. a) Kako je Jehova pokazal ponižnost pri ravnanju z Manasejem? b) V čem lahko glede ponižnosti posnemamo Jehova, pa tudi Manaseja?
7 Jehova je tako zelo ponižen, da navezuje stike z nepopolnimi ljudmi. Pa ne samo to, ponižnih se je tudi pripravljen usmiliti. Tiste, ki se ponižajo, celo dviguje oziroma povišuje. (Psalm 113:4–7) Premislimo na primer o judovskem kralju Manaseju. Svoj prednostni položaj kralja je zlorabil, da bi širil lažno čaščenje, in »delal je mnogo hudega v očeh GOSPODOVIH, da bi ga dražil v jezo«. (2. letopisov 33:6) Jehova ga je navsezadnje kaznoval, ko je asirskemu kralju dovolil, da ga odstavi s prestola. V ječi je Manase »prosil blagovoljnosti GOSPODA, Boga svojega, in se silno ponižal«. Zato ga je Jehova ponovno postavil na prestol v Jeruzalemu, in Manase »je spoznal [. . .], da GOSPOD je Bog«. (2. letopisov 33:11–13) Da, Jehova je bil na koncu vesel, da se je Manase ponižal, in mu tudi ponižno odpustil ter ga ponovno postavil za kralja.
8 Iz Jehovove pripravljenosti odpustiti in Manasejeve skesanosti se glede ponižnosti naučimo nekaj pomembnega. Imejmo vedno v mislih, da to, kakšni smo do tistih, ki so nas morda užalili, in kako se odzovemo, ko kaj zagrešimo, lahko vpliva na to, kako bo Jehova ravnal z nami. Če drugim napake voljno odpuščamo in ponižno priznavamo svoje, lahko pričakujemo, da bo Jehova do nas usmiljen. (Matevž 5:23, 24; 6:12)
Božja slava razodeta ponižnim
9. Ali je ponižnost znak šibkosti? Pojasnite.
9 Ponižnosti in drugih z njo povezanih lastnosti ne bi smeli napačno razumeti, češ da so znak šibkosti ali pa težnja k opravičevanju slabega. Sveto pismo sicer pravi, da je Jehova ponižen, vendar kadar okoliščine zahtevajo, se tudi upravičeno razjezi in ukrepa s svojo strašno močjo. Ker je sam ponižen, se ljubeče zanima za ponižne ljudi oziroma jim posveča posebno pozornost, od ponosnih pa se oddaljuje. (Psalm 138:6) Kako Jehova posveča posebno pozornost svojim ponižnim služabnikom?
10. Kaj Jehova razodeva ponižnim, kot piše v Prvem listu Korinčanom 2:6–10?
10 Jehova ob svojem času in po posredniškem kanalu, ki ga je izbral, ponižnim posameznikom razodeva podrobnosti glede tega, kako bo izvršil svoj namen. Tistim, ki se ponosno zanašajo na človeško modrost ali umovanje oziroma se tega trmasto oklepajo, pa te veličastne stvari ostajajo skrite. (1. Korinčanom 2:6–10) Toda ponižne, ki imajo točno spoznanje Jehovovega namena, to spoznanje žene, da poveličujejo Jehova, saj vse bolj cenijo njegovo veličastno slavo.
11. Kako so v prvem stoletju nekateri pokazali, da jim manjka ponižnosti, in kako jim je to škodilo?
11 V prvem stoletju je mnogim, tudi nekaterim, ki so se imeli za kristjane, manjkalo ponižnosti in so se spotaknili, ko jim je apostol Pavel razkril nekaj glede Božjega namena. Pavel ni postal »apostol poganov« zaradi svojega narodnostnega porekla, izobrazbe, starosti ali mnogih dobrih del. (Rimljanom 11:13) Marsikdo, ki razmišlja meseno, meni, da so prej omenjeni dejavniki ključni pri tem, koga naj bi Jehova uporabil kot svoje orodje. (1. Korinčanom 1:26–29; 3:1; Kološanom 2:18) Toda Pavla je Jehova izbral v skladu s svojo srčno dobrotljivostjo in pravičnim namenom. (1. Korinčanom 15:8–10) Tisti pa, ki jih je Pavel opisal kot ‚prevelike apostole‘, kakor tudi drugi nasprotniki, niso hoteli sprejeti ne Pavla samega ne tega, kar jim je dopovedoval iz Pisem. Ker niso bili ponižni, niso mogli spoznati in razumeti, kako veličastno Jehova izpolnjuje svoj namen. Nikoli ne podcenjujmo niti vnaprej ne sodimo tistih, ki jih Jehova izbere, da po njih izpolnjuje svojo voljo. (2. Korinčanom 11:4–6)
12. Kako se iz Mojzesovega zgleda vidi, da Jehova ponižnim izkazuje naklonjenost?
12 Po drugi strani pa iz mnogih biblijskih zgledov vidimo, da so imeli ponižni prednost videti Božjo slavo. Mojzes, ki je bil »zelo krotek«, bolj kot vsi ljudje, je videl slavo Boga in bil z njim v zaupnem odnosu. (4. Mojzesova 12:3) Stvarnik je temu ponižnemu možu, ki je bil 40 let navaden pastir, verjetno večinoma na Arabskem polotoku, na različne načine izkazal močno naklonjenost. (2. Mojzesova 6:12, 30) Mojzes je z Jehovovo podporo postal govornik in glavni organizator izraelskega ljudstva. Z Bogom sta imela obojestransko komunikacijo. V videnju je videl »podobo GOSPODOVO«. (4. Mojzesova 12:7, 8; 2. Mojzesova 24:10, 11) Tisti, ki so tega ponižnega služabnika in Božjega predstavnika priznali, so bili prav tako blagoslovljeni. Podobno smo tudi mi blagoslovljeni, če priznavamo in ubogamo preroka, večjega od Mojzesa, in sicer Jezusa, ter ‚zvestega in preudarnega sužnja‘, ki ga je postavil. (Matevž 24:45, 46, NW; Dejanja 3:22)
13. Kako se je Jehovova slava razodela ponižnim pastirjem v prvem stoletju?
13 Koga je ‚obsijala Gospodova slava‘ in komu so angeli objavili dobro novico o rojstvu ‚Zveličarja, ki je Kristus Gospod‘? Tega niso doživeli domišljavi verski voditelji ali pomembni ljudje na visokih položajih, temveč ponižni pastirji, ki »so čuli v tistem kraju pod milim nebom in so stražili po noči svojo čredo«. (Lukež 2:8–11) To niso bili možje, ki bi jih drugi zelo spoštovali zaradi njihove usposobljenosti in dela. Kljub temu pa jih je Jehova opazil in jih izbral za to, da so prvi izvedeli za Mesijevo rojstvo. Da, Jehova svojo slavo razodeva ponižnim in bogaboječim posameznikom.
14. Kako Jehova blagoslavlja ponižne?
14 Kaj se iz teh zgledov naučimo? Vidimo lahko, da je Jehova ponižnim naklonjen ter jim razodeva spoznanje in razumevanje svojega namena. Izbira posameznike, ki morda ne ustrezajo nekaterim človeškim pričakovanjem, in po njih sporoča svoj slavni namen drugim. Vse to bi nas moralo spodbuditi, da se za vodstvo vedno obračamo k Jehovu, njegovi preroški Besedi in njegovi organizaciji. Lahko smo prepričani, da bo Jehova svojim ponižnim služabnikom še naprej razodeval svoj veličastni namen. Prerok Amos je objavil: »Gospod Jehova ne stori ničesar, da bi ne razodel skrivnosti svoje služabnikom svojim, prorokom.« (Amos 3:7)
Rastimo v ponižnosti in Bog nam bo naklonjen
15. Zakaj je potreben trud, da ostanemo ponižni, in kako se to vidi iz primera izraelskega kralja Savla?
15 Da bi nam bil Bog vedno naklonjen, moramo ponižni tudi ostati. Če smo se enkrat izkazali za ponižne, še ne pomeni, da bomo stalno takšni. Lahko se zgodi, da človek ni več ponižen, da popusti ponosu in samopoviševanju, kar vodi v predrznost in pogubo. Prav to se je zgodilo Savlu, ki je bil maziljen za prvega izraelskega kralja. Ko je bil na začetku izbran, je bil »majhen v svojih očeh«. (1. Samuelova 15:17) Toda že samo po dveh letih kraljevanja je ravnal predrzno. Ni se zmenil za Jehovova navodila, da naj bi žrtve daroval prerok Samuel. Zadevo je vzel v svoje roke in za to iskal razna opravičila. (1. Samuelova 13:1, 8–14) To je bil le prvi izmed vrste dogodkov, ki so očitno pokazali, da mu manjka ponižnosti. Tako je izgubil Božjega duha in naklonjenost, kar ga je navsezadnje pripeljalo do sramotne smrti. (1. Samuelova 15:3–19, 26; 28:6; 31:4) Pouk je jasen: truditi se moramo, da ostanemo ponižni in podredljivi ter zatremo občutek lastne pomembnosti, tako da se varujemo kakršnih koli predrznih dejanj, zaradi katerih nam Jehova ne bi bil več naklonjen.
16. Zakaj nam premišljevanje o našem odnosu z Jehovom in bližnjimi pomaga ostati ponižni?
16 Ponižnost sicer ni navedena kot sad Božjega duha, vendar je Božja lastnost, ki jo moramo negovati. (Galatom 5:22, 23; Kološanom 3:10, 12) Ker zajema stanje uma, in sicer to, kako gledamo na sebe in druge, se moramo pri negovanju te lastnosti zavestno truditi. Pri tem nam lahko pomaga poglobljeno premišljevanje o našem odnosu z Jehovom in bližnjimi. Vse nepopolno meso je v Božjih očeh kakor trava, ki nekaj časa raste in se nato posuši ter ovene. Ljudje so kakor kobilice na polju. (Izaija 40:6, 7, 22) Ali ima kaka travna bilka razlog za ponos zgolj zato, ker je malenkost daljša od drugih? Ali ima kaka kobilica razlog za bahanje samo za to, ker lahko skoči nekoliko dlje od drugih kobilic? Že samo pomisliti kaj takega bi bilo nesmiselno. Zato je apostol Pavel sokristjane spomnil: »Kdo je, ki te odlikuje? kaj pa imaš, česar nisi prejel? če si pa tudi prejel, kaj se hvališ, kakor da nisi prejel?« (1. Korinčanom 4:7) Poglobljeno premišljevanje o biblijskih odlomkih, kot so ti, nam lahko pomaga, da smo ponižni in takšni tudi ostanemo.
17. Kaj je preroku Danielu pomagalo, da je bil ponižen, in kaj lahko pomaga nam?
17 Za hebrejskega preroka Daniela je bilo rečeno, da je v Božjih očeh ‚drag in ljubljen‘, zato ker se je ‚ponižal‘. (Daniel 10:11, 12) Kaj je Danielu pomagalo, da je bil ponižen? Kot prvo to, da je brezpogojno zaupal Jehovu in se k njemu redno obračal v molitvi. (Daniel 6:10, 11) Poleg tega je marljivo in s pravilnim motivom preučeval Božjo Besedo, kar mu je pomagalo, da je ostal osredotočen na Božji veličastni namen. Bil je pripravljen priznati tudi svoje slabosti, ne le slabosti ljudstva. In zares si je želel podpirati Božjo pravičnost, ne lastne. (Daniel 9:2, 5, 7) Ali se lahko učimo iz Danielovega izrednega zgleda in si prizadevamo biti ponižni v vseh vidikih življenja?
18. Kakšna slava čaka tiste, ki so danes ponižni?
18 »Plačilo ponižnosti, strahu Gospodovega, je bogastvo, čast [slava, NW] in življenje,« piše v Pregovorih 22:4, EI. Da, Jehova je ponižnim naklonjen in to jim prinaša slavo in življenje. Psalmist Asaf je za tem, ko je že skoraj obupal v Božji službi in nato z Jehovovo pomočjo popravil mišljenje, ponižno priznal: »Po svetu svojem me boš vodil in naposled sprejel v slavo.« (Psalm 73:24) Kako pa je s tem danes? Kakšna slava čaka ponižne? Poleg tega, da jim je Jehova naklonjen in so z njim v dobrem odnosu, se lahko veselijo izpolnitve navdihnjenih besed kralja Davida: »Krotki pa bodo podedovali deželo in se radovali v obilosti miru.« Zares veličastna prihodnost! (Psalm 37:11)
Ali se spomnite?
• V čem je Štefan zgled ponižnega človeka, ki mu je Jehova razodel svojo slavo?
• Kako vse Bog Jehova kaže ponižnost?
• Kateri zgledi kažejo, da Jehova razodeva svojo slavo ponižnim?
• Kako nam lahko Danielov zgled pomaga negovati ponižnost?
[Preučevalna vprašanja]
[Okvir na strani 12]
Odločen, a ponižen
Leta 1919 je v Cedar Pointu v Ohiu (ZDA) na zborovanju Preučevalcev Biblije (danes znani kot Jehovove priče) petdesetletni J. F. Rutherford, ki je takrat nadzoroval svetovno delovanje, z veseljem prostovoljno pomagal kot hotelski sluga, tako da je zborovalnim delegatom nosil prtljago in jih spremljal do sob. Zadnji dan zborovanja je 7000 navzočih navdušil z besedami: »Vi ste veleposlaniki Kralja kraljev in Gospoda gospodov, ki oznanjate ljudem [. . .] veličastno kraljestvo našega Gospoda.« Brat Rutherford je bil sicer odločen človek, znan po tem, da se je energično in brezkompromisno postavil za to, kar je bil prepričan, da je resnica, toda pred Bogom je bil iskreno ponižen, kar so pogosto odkrivale njegove molitve pri jutranjem čaščenju v Betelu.
[Slika na strani 9]
Štefan, ki je bil dober poznavalec Pisem, je ponižno razdeljeval hrano
[Slika na strani 10]
Jehovu je ugajalo to, da se je Manase ponižal
[Slika na strani 12]
Zaradi česa je bil Daniel ‚drag in ljubljen‘?