Na veličino glejmo tako kakor Kristus

»Kdorkoli hoče postati velik med vami, bodi vam služabnik.« (MATEVŽ 20:26)

1. Kako na veličino gleda ta svet?

BLIZU staroveškega egipčanskega mesta Tebe (danes Karnak), približno 500 kilometrov južno od Kaira, se dviga 18-metrski kip faraona Amenofisa III. Človek si ob pogledu na to velikansko podobo ne more kaj, da se ne bi počutil majhnega. Ta kip, ki naj bi vzbujal strahospoštovanje do vladarja, kaže, kako na veličino gleda svet – prikazati sebe karseda velikega in pomembnega, da se drugi zaradi tega počutijo nepomembne.

2. Kakšen zgled je dal Jezus svojim sledilcem in kaj naj bi se vprašali?

² Primerjajmo zdaj ta pogled na veličino s pogledom, kakršnega je učil Jezus Kristus. Čeprav je bil za svoje sledilce »Gospod in Učenik«, jih je učil, da veličina izhaja iz služenja drugim. Kaj to pomeni, je pokazal zadnji dan svojega življenja na zemlji, ko je učencem umil noge. Kako ponižna gesta! (Janez 13:4, 5, 14) Kaj vam je ljubše – da služite drugim ali da oni služijo vam? Ali Kristusov zgled spodbuja v vas željo, da ste ponižni, tako kakor je bil on? Preglejmo torej, kako se Kristusov pogled na veličino razlikuje od pogleda, ki je običajen za ta svet.

Zavrnimo svetni pogled na veličino

3. Kateri biblijski zgledi kažejo žalostni konec tistih, ki hlepijo po slavi od ljudi?

³ V Bibliji je zapisanih veliko zgledov, ki kažejo, da svetni pogled na veličino vodi v  pogubo. Spomnimo se mogočnega Hamana, ki je bil v dneh Estere in Mardoheja pomemben mož na perzijskem kraljevem dvoru. Hamana je hlepenje po slavi pripeljalo do ponižanja in smrti. (Estera 3:5; 6:10–12; 7:9, 10) Kaj pa ošabni Nebukadnezar, ki je bil na vrhuncu svoje moči udarjen z blaznostjo? Njegovo popačeno zamisel o veličini izražajo besede: »Ni li to veliki Babilon, ki sem ga zgradil za kraljevsko prebivališče z močjo mogočnosti svoje in v čast slave svoje?« (Daniel 4:30) Pomislimo še na ponosnega Heroda Agripa I., ki je neupravičeno sam sprejel slavo, namesto da bi to dal Bogu. »Črvi so se ga lotili, in je umrl.« (Dejanja 12:21–23) Vsi ti možje niso dojeli, kako na veličino gleda Jehova, in to jih je pripeljalo do sramotnega padca.

4. Kdo stoji za ponosnim duhom tega sveta?

⁴ Povsem primerno je, da si želimo živeti tako, da nas drugi cenijo in spoštujejo. Toda Hudič to željo izrablja, s tem da podpihuje ponos, ki pa je odsev njegove lastne častihlepnosti. (Matevž 4:8, 9) Nikoli ne pozabimo, da je on »bog tega sveta« in je odločen svoj pogled pospeševati po vsej zemlji. (2. Korinčanom 4:4; Efežanom 2:2; Razodetje 12:9) Ker torej kristjani poznamo izvor takšnega pogleda oziroma razmišljanja, zavračamo svetni pogled na veličino.

5. Ali nam lahko dosežki, priznanje in bogastvo zagotovijo trajno zadovoljstvo? Pojasnite.

⁵ Hudič med drugim širi zamisel, da velik ugled v svetu, priznanje od ljudi in veliko denarja kar samodejno vodijo v srečno življenje. Pa je to res? Ali dosežki, priznanje in bogastvo zagotavljajo življenje, polno zadovoljstva? Biblija nas svari, naj nas takšno mišljenje ne zavede. Modri kralj Salomon je zapisal: »Tedaj sem videl ves trud in ves uspeh v delu, da zaradi tega zavidajo drug drugemu. Tudi to je ničemurnost in lovljenje vetra!« (Propovednik 4:4) Mnogi, ki so svoje življenje posvetili temu, da bi v svetu napredovali, lahko potrdijo, da je ta navdihnjeni biblijski nasvet resničen. Zgled tega je denimo neki moški, ki je pomagal pri načrtovanju, gradnji in preizkušanju vesoljskega plovila, s katerim je človek poletel na Luno. Razmišljal je: »Trdo sem delal in v svojem delu postal pravi strokovnjak. Kljub temu pa je bilo vse to ničevo oziroma brez vrednosti, saj mi ni moglo zagotoviti trajne sreče in notranjega miru.« * Svetni pogled na veličino, pa naj bo to v poklicu, športu ali zabavi, nam ne jamči trajnega zadovoljstva.

Veličina izhaja iz služenja, ki ga motivira ljubezen

6. Kaj kaže, da sta Jakob in Janez imela napačen pogled na veličino?

⁶ To, kaj spada k pravi veličini, odkriva neki dogodek iz Jezusovega življenja. Jezus je z učenci potoval v Jeruzalem na praznovanje  pashe leta 33 n. š. Med potovanjem sta Jakob in Janez, ki sta bila verjetno Jezusova bratranca, pokazala svoj napačni pogled na veličino. Po svoji materi sta Jezusa prosila: ‚Reci, naj sediva eden na desnici in drugi na levici tvoji v tvojem kraljestvu.‘ (Matevž 20:21) Sedeti na desnici ali levici je bilo za Jude velika čast. (1. kraljev 2:19) Jakob in Janez sta častihlepno stremela za najuglednejšim položajem. Želela sta si zagotoviti oblast. Jezus se je zavedal, kaj jima je rojilo po glavi, zato je to priložnost izkoristil, da jima popravi zgrešen pogled na veličino.

7. Kako je Jezus opisal, v čem je prava krščanska veličina?

⁷ Jezus je vedel, da v tem ponosnem svetu za velikega velja tisti, ki ima druge pod nadzorom in jim ukazuje, ter tisti, ki samo tleskne s prsti in dobi vse, kar si zaželi. Toda med Jezusovimi sledilci je merilo za veličino ponižno služenje. Jezus je rekel: »Kdorkoli hoče postati velik med vami, bodi vam služabnik, in kdorkoli hoče biti prvi med vami, bodi vam hlapec.« (Matevž 20:26, 27)

8. Kaj pomeni biti služabnik in kaj bi se lahko vprašali?

⁸ Grška beseda, ki je v Bibliji prevedena s »služabnik«, se nanaša na nekoga, ki si marljivo in vztrajno prizadeva delati kaj v korist drugih. Jezus je učence učil nekaj pomembnega: človeka ne naredi velikega to, da drugim ukazuje, temveč to, da drugim iz ljubezni služi. Vprašajmo se: ‚Kako bi se odzval, če bi bil na Jakobovem ali Janezovem mestu? Ali bi razumel, da prava veličina izhaja iz služenja, ki ga motivira ljubezen?‘ (1. Korinčanom 13:3)

9. Kakšen zgled je Jezus dal v ravnanju z drugimi?

⁹ Jezus je svojim učencem pokazal, da svetni pogled na veličino ni merilo veličine, za kakršno je dal sam zgled. Na tiste, ki jim je služil, ni nikoli gledal zviška oziroma jim ni vzbujal občutka manjvrednosti. Najrazličnejši ljudje – moški, ženske in otroci, bogati, revni ter vplivni ljudje, pa tudi razvpiti grešniki – so bili ob njem sproščeni. (Marko 10:13–16; Lukež 7:37–50) Ljudje so ponavadi nepotrpežljivi s tistimi, ki imajo kakšne pomanjkljivosti. Jezus pa je bil drugačen. Čeprav so učenci tu in tam  ravnali nepremišljeno in se prepirali, jih je potrpežljivo učil in jim tako dokazal, da je zares ponižen in blag. (Zaharija 9:9; Matevž 11:29; Lukež 22:24–27)

10. Kako je Jezus v svojem življenju nesebično služil drugim?

¹⁰ Ta najodličnejši Božji Sin je s svojim nesebičnim zgledom pokazal, kaj v resnici je veličina. Jezus ni prišel na zemljo, da bi se mu streglo, temveč zato, da bi sam stregel drugim, jih ozdravljal »različnih bolezni« in osvobajal izpod demonske oblasti. Čeprav je postal kdaj tudi utrujen in je potreboval počitek, je potrebe drugih vedno postavil pred lastne in dal vse od sebe, da bi ljudi tolažil. (Marko 1:32–34; 6:30–34; Janez 11:11, 17, 33) Ljubezen ga je spodbudila, da je ljudem duhovno pomagal. Prepotoval je stotine kilometrov prašnih cest, da bi oznanil dobro novico o Kraljestvu. (Marko 1:38, 39) Jezus je služenje drugim nedvomno vzel resno.

Posnemajmo Kristusovo ponižnost

11. Katere lastnosti se pričakuje od bratov, ki so v občini postavljeni, da služijo kot nadzorniki?

¹¹ Proti koncu 19. stoletja, ko se je zbiralo može za potujoče predstavnike, ki naj bi služili potrebam Božjega ljudstva, je bilo poudarjeno, kakšno pravilno stališče naj bi imeli krščanski nadzorniki. Glede na Sionski stražni stolp, 1. september 1894, se je iskalo »krotke može, da se ne bi prevzeli [. . .], ponižne posameznike, ki ne želijo oznanjati sebe, temveč Kristusa – ki ne razglašajo lastnega znanja, ampak njegovo Besedo, v vsej njeni preprostosti in moči«. Pravi kristjani si vsekakor ne bi smeli želeti odgovornosti zato, da bi zadovoljili želji po lastni uveljavitvi ali pa da bi si pridobili sloves, moč ter nadzor nad drugimi. Ponižen nadzornik ne bo pozabil, da so njegove odgovornosti pravzaprav ‚lepo delo‘, ne pa nekakšen vzvišen položaj, ki bi mu prinašal slavo. (1. Timoteju 3:1, 2) Vsi starešine in strežni služabniki bi se morali čim bolj potruditi, da bi ponižno služili drugim ter vodili v sveti službi in tako dajali posnemanja vreden zgled. (1. Korinčanom 9:19; Galatom 5:13; 2. Timoteju 4:5)

12. Kaj bi se lahko vprašali tisti, ki si v občini prizadevajo za prednosti?

¹² Brat, ki se poteguje za prednosti, bi se lahko vprašal: ‚Ali iščem priložnosti, da bi služil drugim, ali pa mi je ljubše, da drugi strežejo meni? Ali sem vedno pripravljen narediti kaj koristnega, četudi je to nekaj, česar se ne opazi takoj?‘ Mlad brat bi bil na primer pripravljen imeti govore v  krščanski občini, vendar bi se morda obotavljal pomagati starejšim. Morda bi se rad družil z odgovornimi brati v občini, nerad pa bi oznanjeval. Dobro bi bilo, da bi se tak mlad moški vprašal: ‚Ali si predvsem prizadevam v tistih vejah Božje službe, ki prinašajo priznanje in hvalo? Ali stremim za tem, da blestim pred drugimi?‘ Če si prizadevamo za lastno slavo, prav gotovo ne posnemamo Kristusovega zgleda. (Janez 5:41)

13. a) Kako lahko nadzorniki s svojim zgledom ponižnosti vplivajo na druge? b) Zakaj lahko rečemo, da ponižnost ni nekaj, kar bi bilo prepuščeno kristjanovi izbiri?

¹³ Ko si prizadevamo posnemati Kristusovo ponižnost, nas to motivira, da služimo drugim. Razmislimo o zgledu nekega conskega nadzornika, ki je v enem od podružničnih uradov Jehovovih prič pregledoval potek dela. Kljub zelo natrpanemu urniku in velikim odgovornostim se je ta nadzornik ustavil, da bi pomagal mlademu bratu, ki se je trudil naravnati spenjalni stroj. »Nisem mogel verjeti!« je pripovedoval ta brat. »Povedal mi je, da je še kot mladenič v Betelu upravljal enak stroj in da se spominja, kako težko ga je bilo prav naravnati. Kar nekaj časa mi je pomagal pri tistem stroju, čeprav je moral postoriti toliko drugih pomembnih stvari. To je name naredilo zares močan vtis.« Ta brat, ki je sedaj nadzornik v enem izmed podružničnih uradov Jehovovih prič, se še vedno spominja te ponižne geste. Nikoli ne mislimo, da smo tako vzvišeni, da ne moremo opravljati nižjih del, ali prepomembni za »hlapčevska dela«. Namesto tega bi se morali odeti s ‚ponižnostjo‘. To ni prepuščeno izbiri. Je del ‚nove [osebnosti]‘, ki si jo kristjan mora nadeti. (Filipljanom 2:3; Kološanom 3:10, 12, NW; Rimljanom 12:16)

Kaj nam bo pomagalo na veličino gledati tako kakor Kristus

14. Kako nam poglobljeno premišljevanje o našem odnosu z Bogom in bližnjimi pomaga negovati pravilni pogled na veličino?

¹⁴ Kako si lahko pridobimo pravilni pogled na veličino? Med drugim tako, da poglobljeno premišljujemo o našem odnosu z Bogom Jehovom. Jehova je zaradi svoje veličine, moči in modrosti daleč vzvišenejši nad slabotnim človeštvom. (Izaija 40:22) Tudi poglobljeno premišljevanje o našem odnosu z bližnjimi nam pomaga, da ostanemo ponižni. Morda smo na nekaterih področjih boljši od naših krščanskih bratov in sester, toda ti nas lahko prekašajo v stvareh, ki so v življenju veliko pomembnejše, ali pa imajo določene vrline, ki jih mi nimamo. Pravzaprav mnogi, ki so dragoceni v Božjih očeh, zaradi svoje krotkosti in ponižnosti ne želijo vzbujati pozornosti. (Pregovori 3:34; Jakob 4:6)

15. Kako značajnost Božjega ljudstva kaže, da nihče nima razloga za to, da bi se poviševal nad drugimi?

¹⁵ To potrjujejo izkušnje, ki so jih doživeli Jehovove priče, ko so jih preganjali zaradi vere. Vedno znova se je izkazalo, da so prav tisti, ki jih je ta svet imel za navadne ljudi, v najtežjih preizkušnjah ostali značajni do Boga. Poglobljeno premišljevanje o takšnih zgledih nam lahko pomaga, da  ostanemo ponižni, in nas uči, da ‚o sebi ne mislimo več, nego se spodobi misliti‘. (Rimljanom 12:3) *

16. Kako si lahko vsi v občini prizadevamo posnemati zgled, ki ga je glede veličine dal Jezus?

¹⁶ Vsi kristjani, mladi in starejši, bi si morali prizadevati, da na veličino gledamo tako kakor Kristus. V občini je treba opraviti različne naloge. Nikoli ne bodimo užaljeni, če se nas zaprosi, da naredimo nekaj, kar bi se nam morda zdelo nižje delo. (1. Samuelova 25:41; 2. kraljev 3:11) Starši, ali svoje otroke in najstnike spodbujate, da se z veseljem lotijo kakršne koli naloge, ki jim je dodeljena, bodisi v kraljestveni dvorani bodisi na zboru ali zborovanju? Ali vidijo vas opravljati nižja dela? Neki brat, ki zdaj služi na svetovnem sedežu Jehovovih prič, se živo spominja zgleda svojih staršev. Povedal je: »To, kako sta gledala na čiščenje kraljestvene dvorane ali zborovalnega prostora, mi je dalo vedeti, da je to zanju nekaj pomembnega. Večkrat sta prostovoljno kaj naredila v korist občine ali bratovščine, ne glede na to, kako ‚hlapčevska‘ so bila ta dela morda videti. Takšno stališče mi pomaga, da v Betelu voljno sprejmem kakršno koli delo.«

17. Kako so lahko ponižne sestre blagoslov za občino?

¹⁷ Odličen zgled v tem, kako dajati dobro drugih pred svoje lastno, je Estera, ki je v petem stoletju pr. n. š. postala kraljica perzijskega imperija. Čeprav je živela na dvoru, se je podredila Božji volji in voljno tvegala svoje življenje v dobro Božjega ljudstva. (Estera 1:5, 6; 4:14–16) Krščanske ženske lahko danes, ne glede na svoje ekonomske razmere, kažejo podobnega duha kakor Estera, s tem da spodbujajo potrte, obiskujejo bolne, oznanjujejo in sodelujejo s starešinami. Takšne sestre so za občino pravi blagoslov!

Blagoslovi, ki izhajajo iz veličine, kakršno je imel Kristus

18. Kakšne blagoslove lahko pričakujemo, če kažemo veličino, kakršno je imel Kristus?

¹⁸ Če bomo na veličino še naprej gledali tako kakor Kristus, bomo imeli mnogo koristi. Nesebično služenje drugim je nam in njim v radost. (Dejanja 20:35) Če se voljno in prizadevno trudimo za dobro svojih bratov in sester, nas imajo ti vse bolj radi. (Dejanja 20:37) Še pomembnejše pa je to, da je naše prizadevanje, da delamo dobro sokristjanom, za Jehova kakor prijetna hvalna daritev. (Filipljanom 2:17)

19. Kaj bi morali biti odločeni v skladu s tem, kako je na veličino gledal Kristus?

¹⁹ Vsakdo med nami bi se moral v srcu preiskati: ‚Ali samo govorim o tem, kako pomembno je na veličino gledati tako kakor Kristus, ali pa se trudim tako tudi delati?‘ Jehovov pogled na prevzetne je povsem jasen. (Pregovori 16:5; 1. Petrov 5:5) S svojim ravnanjem pokažimo, da na veličino z veseljem gledamo tako kakor Kristus, naj bo to v krščanski občini, družini ali pa pri naših vsakodnevnih stikih z drugimi – vse delajmo v slavo in hvalo Bogu. (1. Korinčanom 10:31)

[Podčrtni opombi]

Ali lahko pojasnite?

• Zakaj bi morali zavrniti svetni pogled na veličino?

• Po čem je veličino meril Jezus?

• Kako lahko nadzorniki posnemajo Kristusovo ponižnost?

• Kaj nam bo pomagalo negovati veličino, kakršno je imel Kristus?

[Preučevalna vprašanja]

[Okvir na strani 17]

Kdo odseva veličino, kakršno je imel Kristus

Tisti, ki ima rad, da se mu streže, ali tisti, ki voljno služi drugim?

Tisti, ki je rad v središču pozornosti, ali tisti, ki sprejema nižja dela?

Tisti, ki se povzdiguje, ali tisti, ki povzdiguje druge?

[Slika na strani 14]

Velikanska podoba faraona Amenofisa III.

[Slika na strani 15]

Ali veste, kaj je Hamana pripeljalo do padca?

[Sliki na strani 16]

Ali iščete priložnosti, kako bi lahko drugim služili?