Osovraženi brez vzroka

»Sovražili so me brez vzroka.« (JANEZ 15:25)

1., 2. a) Zakaj se nekaterim zdi čudno, da ljudje včasih govorijo proti kristjanom, vendar zakaj nas takšno govorjenje ne bi smelo presenečati? b) O katerem pomenu besede »sovraštvo« bomo razpravljali v tem članku? (Glej podčrtno opombo.)

JEHOVOVE PRIČE si prizadevamo živeti po načelih iz Božje Besede. Zato smo v mnogih deželah na dobrem glasu. Včasih pa smo javnosti napačno predstavljeni. Neki vladni uradnik v Sankt Peterburgu v Rusiji je denimo rekel: »Jehovove priče so nam predstavljali kot nekakšno tajno sekto, ki se shaja v temi in katere pripadniki ubijajo otroke in so samomorilci.« Toda ta isti uradnik je imel priložnost sodelovati z Jehovovimi pričami v zvezi z mednarodnim zborovanjem, in svoje vtise je izrazil takole: »Zdaj vidim, da so to običajni, vedri ljudje [. . .]. So miroljubni in umirjeni ter zelo ljubijo drug drugega.« Dodal je še: »Res ne razumem, zakaj ljudje govorijo o njih takšne laži.« (1. Petrov 3:16)

² Božjim služabnikom sicer ni prijetno, ko jih obrekujejo, češ da so hudodelci, vendar pa niso presenečeni, kadar drugi govorijo proti njim. Jezus je svoje sledilce opozoril: »Če vas svet sovraži, vedite, da je mene prej sovražil nego vas. [. . .] To se godi, da se izpolni beseda, ki je pisana v njih postavi: ‚Sovražili so me brez vzroka‘.« * (Janez 15:18–20, 25; Psalm 35:19; 69:4) Nekoč prej je učencem dejal: »Če so pa hišnega gospodarja imenovali Belzebula, koliko bolj bodo domače njegove?« (Matevž 10:25) Kristjani se zavedamo, da je prenašanje takšnega sramotenja del mučilnega kola, ki smo ga sprejeli, ko smo postali Kristusovi sledilci. (Matevž 16:24, NW)

3. V kakšnem obsegu bodo pravi častilci preganjani?

³ Preganjanje pravih častilcev ima že dolgo zgodovino in sega vse do »pravičnega Abela«. (Matevž 23:34, 35) Pri tem pa ne gre le za osamljene primere. Jezus je rekel, da bodo njegove sledilce ‚vsi sovražili‘ zaradi njegovega imena. (Matevž 10:22, poudarili mi.) Poleg tega je apostol Pavel zapisal, da bi morali vsi Božji služabniki, torej vsakdo od nas, pričakovati preganjanje. (2. Timoteju 3:12) Zakaj?

Od koga izvira neupravičeno sovraštvo

4. Kaj Biblija odkriva o viru vsakršnega neupravičenega sovraštva?

⁴ Božja Beseda odkriva, da že od samega začetka obstaja neviden hujskač. Spomnite se, kako kruto je bil umorjen prvi verni mož, Abel. Umoril ga je njegov brat Kajn in zanj Biblija pravi, da je bil »iz Hudobnega«, Satana Hudiča. (1. Janezov 3:12) Kajn je prevzel Satanovo mišljenje in Hudič je po njem izvršil svoj zlobni načrt. Biblija prav tako odkriva Satanovo vlogo pri zlobnih napadih na Joba in Jezusa Kristusa. (Job 1:12; 2:6, 7; Janez 8:37, 44; 13:27) Knjiga Razodetje brez kančka dvoma razkrije, kdo povzroča preganjanje  Jezusovih sledilcev, ko pravi: »Hudič bo vrgel nekatere izmed vas v ječo, da boste izkušeni.« (Razodetje 2:10, poudarili mi.) Da, vir vsakršnega neupravičenega sovraštva, ki je usmerjeno proti Božjemu ljudstvu, je Satan.

5. Zakaj Satan sovraži prave Božje častilce?

⁵ Zakaj Satan sovraži prave Božje častilce? Satan se je z zaroto, v kateri se kaže njegovo brezmejno samoljubje, postavil proti »Kralju vekov«, Bogu Jehovu. (1. Timoteju 1:17; 3:6) Pravi, da Bog s svojim vladanjem pretirano omejuje svoja stvarjenja ter da Mu ljudje ne služijo iz čistega vzgiba, temveč le iz sebičnih namenov. Trdi, da bi lahko prav vsakega človeka odvrnil od služenja Bogu, če bi ga le smel preizkusiti. (1. Mojzesova 3:1–6; Job 1:6–12; 2:1–7) Satan obrekuje Jehova, ko pravi, da je zatiralec, lažnivec in da je nesposoben, ter se skuša uveljaviti kot vrhovni vladar, Jehovov tekmec. In prav zaradi svoje sle po tem, da bi ga častili, je besen na Božje služabnike. (Matevž 4:8, 9)

6. a) Kako smo osebno vpleteni v sporno vprašanje glede Jehovove vrhovnosti? b) Kako nam razumevanje tega spornega vprašanja pomaga ostati značajni? (Glej okvir na strani 16.)

⁶ Ali vidite, kako se to sporno vprašanje tiče našega življenja? Kot Božji služabniki smo verjetno ugotovili, da si moramo za izpolnjevanje Božje volje sicer močno prizadevati, toda od tega imamo veliko koristi. Kaj pa, če nam je zaradi osebnih razmer težko, celo boleče, ravnati se po Jehovovih zakonih in načelih? In kaj, če je videti, da nimamo od tega nobene koristi? Ali bomo sklenili, da se Jehovu ne splača služiti? Ali pa nas bosta ljubezen do Jehova in močno cenjenje njegovih veličastnih lastnosti spodbudila, da še naprej hodimo po vseh njegovih poteh? (5. Mojzesova 10:12, 13) Jehova s tem, ko Satanu dopušča, da nam povzroča takšno ali drugačno stisko, daje vsakemu od nas priložnost, da osebno odgovori na Satanov izziv. (Pregovori 27:11)

‚Kadar vas sramoté‘

7. Navedite eno od metod, s katero nas Hudič skuša odvrniti od Jehova.

⁷ Poglejmo si pobliže eno od zvijač, s katero skuša Satan dokazati svojo trditev v spornem vprašanju – sramotenje z lažmi. Jezus je Satana imenoval »oče laži«. (Janez 8:44) Opisno ime Hudič, ki pomeni »Obrekovalec«, Satana označuje za največjega obrekovalca Boga, njegove zanesljive besede in svetega imena. Hudič pri svojem nasprotovanju Jehovovi vrhovnosti uporablja namigovanja, lažne obtožbe in odkrite laži. Z istimi metodami skuša očrniti tudi Božje zvestovdane služabnike. In s tem, ko na Priče zgrinja sramotenje, lahko povzroči, da postanejo že tako hude preizkušnje še težje.

8. Kako je Satan zgrnil sramoto na Joba in s kakšnimi posledicami?

⁸ Premislimo, kaj se je zgodilo Jobu, čigar ime pomeni »Predmet sovražnosti«. Satan  je povzročil, da je Job izgubil sredstva za preživljanje, otroke in zdravje. Pa ne samo to, prikazal ga je kot grešnika, ki ga Bog kaznuje. Četudi je bil Job prej zelo spoštovan mož, so ga sedaj zaničevali, in to celo njegovi sorodniki in tesni prijatelji. (Job 19:13–19; 29:1, 2, 7–11) Poleg tega je Satan po lažnih tolažnikih skušal Joba ‚potlačiti z besedami‘, najprej z namigovanjem, da je verjetno zagrešil kak hud greh, nato pa tako, da ga je neposredno obsodil za prestopnika. (Job 4:6–9; 19:2; 22:5–10) Kako zelo je moralo Joba to pobiti!

9. Kako je bil Jezus prikazan kot grešnik?

⁹ Božji sin Jezus je kot najpomembnejši zagovornik Jehovove vrhovnosti postal glavna tarča Satanovega sovraštva. Ko je prišel na zemljo, ga je Satan skušal podobno kakor Joba spraviti na slab glas, s tem da ga je prikazal kot grešnika. (Izaija 53:2–4; Janez 9:24) Ljudje so mu pravili pijanec in požeruh ter govorili, da ‚ima zlega duha‘. (Matevž 11:18, 19; Janez 7:20; 8:48; 10:20) Lažno so ga obtožili bogokletja. (Matevž 9:2, 3; 26:63–66; Janez 10:33–36) Jezus je bil zaradi tega žalosten, saj je vedel, da vse to po krivici meče slabo luč na njegovega Očeta. (Lukež 22:41–44) Navsezadnje so ga kot prekletega kriminalca pribili na kol. (Matevž 27:38–44) Jezus je moral, ker je hotel ostati povsem značajen, prestati ‚od grešnikov [veliko] nasprotovanja‘. (Hebrejcem 12:2, 3)

10. Kako je v sodobnem času preostanek maziljencev Satanova tarča?

¹⁰ Podobno je v sodobnem času tudi preostanek Kristusovih maziljenih sledilcev postal predmet Hudičevega sovraštva. Satan je opisan kot ‚tožnik [Kristusovih] bratov, ki jih toži pred Bogom našim noč in dan‘. (Razodetje 12:9, 10) Odkar je bil izgnan iz nebes in omejen na bližino zemlje, si jih še bolj prizadeva prikazati kot ničvredne izmečke. (1. Korinčanom 4:13) V nekaterih državah jih obrekujejo, podobno kot so kristjane v prvem stoletju, da so nevarna sekta. (Dejanja 24:5, 14; 28:22) Kot smo omenili že na začetku članka, jih skušajo očrniti z lažno propagando. Kljub temu pa si maziljeni Kristusovi bratje, ki jih podpirajo ‚druge ovce‘, »pri slavi in nečasti, na slabem in dobrem glasu« ponižno prizadevajo ‚spolnjevati božje zapovedi in pričevati za Jezusa‘. (2. Korinčanom 6:8; Janez 10:16; Razodetje 12:17, Ekumenska izdaja)

11., 12. a) Zaradi česa bi lahko kdo od kristjanov doživel sramotenje? b) Kako lahko kristjan po krivici trpi zaradi svoje vere?

¹¹ Seveda pa ni prav vsako sramotenje, ki ga doživljajo posamezni Božji služabniki, »zaradi pravičnosti«. (Matevž 5:10) Do nekaterih težav morda pride zaradi naše lastne nepopolnosti. Prav nič pohvalnega ni, če ‚prenašamo kazen za to, za kar smo se pregrešili‘. Toda če kristjan ‚po krivici trpi in prenaša bridkost, ker se zaveda Boga, je to hvalevredno‘ pred Jehovom. (1. Petrov 2:19, 20, SSP) Kdaj pa lahko do tega pride?

¹² Nekatere žalijo, ker nočejo sodelovati pri nesvetopisemskih pogrebnih običajih. (5. Mojzesova 14:1) Mlade Priče neusmiljeno obkladajo z vzdevki, ker upoštevajo Jehovova moralna merila. (1. Petrov 4:4) Nekateri krščanski starši so bili po krivem obtoženi, da svoje otroke »zanemarjajo« oziroma »zlorabljajo«, ker so zanje zahtevali brezkrvno zdravljenje. (Dejanja 15:29) Z nekaterimi kristjani so sorodniki in sosedje pretrgali vse stike samo zato, ker so postali Jehovovi služabniki. (Matevž 10:34–37) Vsi ti trpijo po krivici, tako kakor so trpeli preroki in sam Jezus. (Matevž 5:11, 12; Jakob 5:10; 1. Petrov 2:21)

 Kako prenašati sramotenje

13. Kaj nam lahko pomaga ohraniti duhovno ravnovesje, ko se spoprijemamo s hudim sramotenjem?

¹³ Ko zaradi vere prenašamo hudo sramotenje, se nas lahko poloti malodušje, podobno kakor se je to zgodilo preroku Jeremiju, in mislimo, da ne bomo več mogli služiti Bogu. (Jeremija 20:7–9) Kaj nam lahko pomaga ohraniti duhovno ravnovesje? Potrudimo se na stvari gledati tako, kakor nanje gleda Jehova. Tisti, ki v preizkušnji ostanejo zvestovdani, v Jehovovih očeh niso žrtve, temveč zmagovalci. (Rimljanom 8:37) Poskusimo se spomniti tistih, ki so kljub vsemu žaljenju, ki jim ga je nakopal Hudič, podpirali Jehovovo vrhovnost – na može in žene, kot so denimo Abel, Job, Jezusova mati Marija in drugi zvesti posamezniki starega časa kakor tudi naši soverniki v novodobnem času. (Hebrejcem 11:35–37; 12:1) Premišljujmo o njihovi značajnosti. Zvestovdani Priče, ki jih je velik oblak, nas vabijo, naj se jim pridružimo na zmagovalnem odru, namenjenem tistim, ki s svojo vero premagajo svet. (1. Janezov 5:4)

14. Kako nas lahko goreča molitev okrepi, da ostanemo zvesti?

¹⁴ Če imamo »premnogo skrbi na srcu«, se lahko v goreči molitvi obrnemo k Jehovu in on nas bo potolažil ter okrepil. (Psalm 50:15; 94:19) Dal nam bo potrebno modrost, da se spoprimemo s preizkušnjo, in nam pomagal ostati osredotočeni na pomembno sporno vprašanje glede njegove vrhovnosti, zaradi katerega smo kot njegovi služabniki osovraženi po krivici. (Jakob 1:5) Podeli nam lahko tudi »mir Božji, ki presega ves razum«. (Filipljanom 4:6, 7) Zaradi te spokojnosti, ki jo dobimo od Boga, lahko kljub hudemu pritisku ostanemo mirni in trdni ter ne popustimo dvomu ali strahu. Jehova nas lahko s svojim duhom podpre, da zdržimo vse, kar koli bi dovolil, da nas doleti. (1. Korinčanom 10:13)

15. Kaj nam lahko pomaga, da nas zaradi trpljenja ne bi začela razjedati jeza?

¹⁵ Kaj nam lahko pomaga, da ne bi postali jezni na tiste, ki nas sovražijo brez vzroka? Ne pozabimo, da so naši glavni nasprotniki Satan in demoni. (Efežanom 6:12) Res, da nas nekateri ljudje zavestno in namerno preganjajo, toda veliko teh, ki nasprotujejo Božjemu ljudstvu, to počne iz nevednosti ali zaradi vpliva drugih. (Daniel 6:4–16; 1. Timoteju 1:12, 13) Jehova želi, da imajo »vsi ljudje« priložnost, da ‚se rešijo in pridejo do spoznanja resnice‘. (1. Timoteju 2:4) In tako so nekateri, ki so nam včasih nasprotovali, danes naši krščanski bratje in sestre, ker je nanje naredilo vtis naše krepostno vedenje. (1. Petrov 2:12) Poleg tega se lahko nekaj naučimo tudi iz zgleda Jakobovega sina Jožefa. Čeprav je Jožef zaradi svojih polbratov zelo trpel, pa do njih ni gojil sovraštva. Zakaj ne? Ker je sprevidel, da je dogodke vodil Jehova, da bi izpolnil svoj namen. (1. Mojzesova 45:4–8) Podobno lahko Jehova tudi vsako naše trpljenje, ki ga po krivici doživljamo, obrne v slavo svojega imena. (1. Petrov 4:16)

16., 17. Zakaj nas ne bi smelo pretirano skrbeti, če nasprotniki skušajo ovirati oznanjevanje?

¹⁶ Naj nas ne skrbi pretirano, če je nekaj časa videti, da nasprotnikom uspeva ovirati  širjenje dobre novice. Jehova danes z vsesvetovnim oznanjevanjem pretresa narode in tako se zbirajo dragocenosti. (Hagaj 2:7) Kristus Jezus, Dobri pastir, je rekel: »Moje ovce poslušajo glas moj, in jaz jih poznam, in za menoj hodijo; in jaz jim dajem večno življenje, [. . .] in nihče jih ne iztrga iz moje roke.« (Janez 10:27–29, poudarili mi.) V tej obširni duhovni žetvi sodelujejo tudi sveti angeli. (Matevž 13:39, 41; Razodetje 14:6, 7) Zato prav nič, kar nasprotniki rečejo ali naredijo, ne more preprečiti Božjega namena. (Izaija 54:17; Dejanja 5:38, 39)

¹⁷ Prizadevanja nasprotnikov imajo pogosto ravno nasproten učinek od pričakovanega. V neki afriški skupnosti se je o Jehovovih pričah razširilo veliko grdih laži, celo ta, da častijo Hudiča. Zato je Grace vsakič, ko so se pri njej oglasili Priče, stekla za hišo, se skrila in počakala, da so odšli. Nekega dne je pastor njene cerkve pokazal eno od naših publikacij in vsem navzočim dejal, naj je nikar ne berejo, saj bi jih lahko navedla, da bi zapustili svojo vero. To je vzbudilo Gracino radovednost. Ko so jo Priče naslednjič obiskali, se ni skrila, ampak se je z njimi spustila v pogovor in sprejela publikacijo. Pričeli so preučevati Biblijo, in leta 1996 se je krstila. Grace zdaj išče še druge takšne, ki imajo morda o Jehovovih pričah napačne predstave.

Zdaj je čas, da si okrepimo vero

18. Zakaj je potrebno, da si vero okrepimo, preden nastopijo hude preizkušnje, in kako lahko to storimo?

¹⁸ Satan lahko kadar koli povzroči, da nas začnejo ljudje po krivici sovražiti, zato je zelo pomembno, da si zdaj okrepimo vero.  Kako lahko to storimo? Poročilo iz neke države, kjer je bilo Jehovovo ljudstvo preganjano, pravi: »Nekaj je povsem očitno: tistim, ki imajo dobre duhovne navade in močno cenijo biblijsko resnico, ni težko ostati trdni, ko nastopijo preizkušnje. Tisti pa, ki v ‚ugodnih okoliščinah‘ izpuščajo shode, so neredni v terenski službi in nenačelni v majhnih stvareh, pogosto popustijo, ko nastopi kakšna ‚ognjena‘ preizkušnja.« (2. Timoteju 4:2, SSP) Če vidimo, da se moramo kje še popraviti, se brez obotavljanja potrudimo to tudi storiti. (Psalm 119:60)

19. K čemu pripomorejo Božji služabniki, ko ostajajo značajni, tudi kadar jih po krivici sovražijo?

¹⁹ To, da pravi častilci ostajajo značajni, ko Satan nanje zgrinja sovraštvo, živo pričuje, da je Jehovova vrhovnost upravičena, zaslužena in pravična. S svojo zvestobo razveseljujejo Božje srce. Četudi jih ljudje morda sramotijo, pa se tisti, ki je vzvišen nad zemljo in nebesi, ‚ne sramuje, imenovati se njih Bog‘. O vseh takšnih zvestovdanih zares lahko upravičeno rečemo: ‚Svet jih ni bil vreden.‘ (Hebrejcem 11:16, 38)

[Podčrtna opomba]

Ali lahko pojasnite?

• Kaj se skriva za neupravičenim sovraštvom, ki je usmerjeno proti pravim častilcem?

• Kako je Satan s sramotenjem skušal Jobu in Jezusu zlomiti značajnost?

• Kako nas Jehova krepi, da smo lahko kljub sovraštvu, ki ga povzroča Satan, neomajni?

[Preučevalna vprašanja]

[Okvir/slika na strani 16]

Sprevideli so, za kaj v resnici gre

Neki Jehovov pričevalec iz Ukrajine, kjer je bilo kraljestveno oznanjevanje prepovedano več kot 50 let, se takole spominja: »Takratnega položaja Jehovovih prič ne smemo ocenjevati samo po tem, kako so z nami ravnali ljudje. [. . .] Večina državnih uslužbencev je zgolj opravljala svoje delo. Ko se je menjala vlada, so tudi uslužbenci menjali svojo lojalnost, toda mi se nismo spremenili. Spoznali smo, da je v Bibliji razkrit pravi izvor naših težav.

Nismo se imeli enostavno za nedolžne žrtve tiranov. Pri tem, da smo zdržali, nam je pomagalo jasno razumevanje spornega vprašanja, postavljenega v edenskem vrtu – vprašanja, ali ima Bog pravico do vladanja. [. . .] Opredelili smo se glede spornega vprašanja, ki se ne tiče le ljudi, temveč tudi Vrhovnega vladarja vesolja. Uvideli smo, za kaj pri tem v resnici gre. To nas je okrepilo in nam pomagalo, da smo ostali značajni celo v najtežjih okoliščinah.«

[Slika]

Viktor Popovič, aretiran leta 1970

[Slika na strani 13]

Kdo je bil odgovoren za sramotenje, ki ga je prenašal Jezus?

[Slike na strani 15]

Job, Marija ter Božji služabniki novodobnega časa, kot denimo Stanley Jones, so podpirali Jehovovo vrhovnost