Utrujeni, vendar ne omagujemo

»GOSPOD je Bog večni, Stvarnik krajev zemlje [. . .]. Trudnemu daje krepkosti in onemoglemu podeljuje obilo moči.« (IZAIJA 40:28, 29)

1., 2. a) Katero privlačno povabilo je namenjeno vsem tistim, ki želijo sodelovati v čistem čaščenju? b) Kaj lahko resno ogrozi našo duhovnost?

NAM, učencem Jezusa Kristusa, je dobro znano njegovo privlačno povabilo: »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vas bom poživil. [. . .] Kajti moj jarem je znosen in moje breme lahko.« (Matevž 11:28–30, Ekumenska izdaja) Kristjani smo deležni tudi ‚časov poživljenja od obličja Gospodovega‘. (Dejanja 3:19) Gotovo smo že osebno izkusili, kako poživljajoče vplivajo na nas učenje biblijskih resnic, svetlo upanje glede prihodnosti in udejanjanje Jehovovih načel v življenju.

² Vseeno pa postanejo nekateri Jehovovi častilci tu in tam tudi čustveno izčrpani. Takšna obdobja malodušja so včasih kratka, drugič pa lahko moreči občutki trajajo dlje časa. Nekaterim morda z leti postanejo krščanske odgovornosti težko breme, ne pa poživljajoče, kakor je obljubil Jezus. Takšni negativni občutki lahko resno ogrozijo kristjanov odnos z Jehovom.

3. Zakaj je Jezus dal nasvet, ki ga najdemo v Janezovem evangeliju 14:1?

³ Jezus je, malo preden so ga prijeli in usmrtili, svojim učencem rekel: »Ne bodi vam srce plašno. Verujte v Boga, tudi v mene verujte.« (Janez 14:1) Jezus je to povedal, ko so apostole čakali pretresljivi dogodki, zatem pa še val preganjanja. Vedel je, da bi lahko zaradi skrajnega malodušja tudi odpadli. (Janez 16:1, NW) Če apostoli svojih občutkov žalosti ne bi nadzirali, bi lahko duhovno oslabeli in izgubili zaupanje v Jehova. Enako velja za kristjane danes. Dolgotrajno malodušje lahko povzroči veliko bolečin in nam obteži srce. (Jeremija 8:18) V notranjosti se morda počutimo slabotne. Takšni pritiski nas lahko čustveno in duhovno ohromijo in lahko celo izgubimo željo po tem, da bi častili Jehova.

4. Kaj nam lahko pomaga obvarovati figurativno srce pred utrujenostjo?

⁴ Naslednji biblijski nasvet je zares primeren: »Bolj nego vse, kar je stražiti, čuvaj srce svoje, kajti v njem so viri življenja.« (Pregovori 4:23) V Bibliji so zapisani praktični nasveti, ki nam pomagajo zaščititi figurativno srce pred malodušjem in duhovno utrujenostjo. Najprej pa moramo prepoznati vzrok za našo utrujenost.

Krščanstvo ni neznosno breme

5. Katero navidezno nasprotje obstaja glede tega, kaj pomeni biti krščanski učenec?

⁵ Res je, kdor želi biti kristjan, si mora močno prizadevati. (Lukež 13:24) Jezus je celo dejal: »Kdor ne nosi križa svojega in ne gre za menoj, ne more biti moj učenec.« (Lukež 14:27) Te besede morda na prvi pogled nasprotujejo Jezusovi izjavi, da je njegovo breme lahko in poživljajoče, toda v resnici ne gre za nobeno nasprotje.

6., 7. Zakaj lahko rečemo, da naše čaščenje ni utrudljivo?

⁶ Kadar si človek za kaj močno prizadeva in trdo dela iz dobrega razloga, mu je to lahko  v zadovoljstvo in ga poživi, čeprav se pri tem telesno utrudi. (Propovednik 3:13, 22) In kateri razlog je boljši od tega, da bližnje seznanjamo s čudovitimi biblijskimi resnicami? Pa tudi ves trud, ki ga vložimo v to, da živimo po Božjih visokih moralnih merilih, povsem zbledi, ko ga primerjamo s koristmi, ki smo jih na koncu deležni. (Pregovori 2:10–20) Tudi ko smo preganjani, si štejemo v čast, da trpimo zaradi Božjega kraljestva. (1. Petrov 4:14)

⁷ Jezusovo breme je zares poživljajoče, še zlasti, če ga primerjamo z duhovno temo, v kateri so tisti, ki ostajajo pod jarmom krive vere. Bog nas ima prisrčno rad in od nas ne zahteva ničesar nerazumnega. Jehovove »zapovedi [. . .] niso težke«. (1. Janezov 5:3) Pravo krščanstvo, kot je opisano v Svetem pismu, ni neznosno breme. Naše čaščenje torej ni vzrok za utrujenost in malodušje.

»Vrzimo raz sebe vsako breme«

8. Kaj je pogosto vzrok za duhovno utrujenost?

⁸ Morebitna duhovna utrujenost je pogosto posledica dodatnega bremena, ki nam ga je naložila ta pokvarjena stvarnost. Ker »ves svet leži v Hudobnem«, smo obkroženi z negativnimi silami, ki nas lahko potlačijo in načnejo našo krščansko uravnovešenost. (1. Janezov 5:19) Nepomembna opravila lahko otežijo in zmotijo našo krščansko rutino. Ta dodatna bremena nas lahko obtežijo in nam celo strejo duha. Temu primerno nas Biblija opominja, naj ‚vržemo raz sebe vsako breme‘. (Hebrejcem 12:1–3)

9. Kako nas lahko pehanje za gmotnimi dobrinami obremeni?

⁹ Na naše razmišljanje lahko na primer vpliva pretirana pozornost, ki jo ta svet namenja ugledu, denarju, zabavi, potovanjem in pehanju za gmotnimi dobrinami. (1. Janezov 2:15–17) Nekateri kristjani iz prvega stoletja, ki so si prizadevali za bogastvo, so si življenje zelo zapletli. Apostol Pavel je pojasnil: »Kateri pa hočejo biti bogati, padejo v izkušnjavo in past in v mnoga poželenja, nespametna in škodljiva, ki pogrezajo ljudi v pogubljenje in pogin. Korenina vsega zlega namreč je srebroljubje; njemu vdani, so nekateri zabredli od vere in sami so se presunili z mnogimi bolečinami.« (1. Timoteju 6:9, 10)

10. Kaj se glede bogastva lahko naučimo iz Jezusove ponazoritve o sejalcu?

¹⁰ Denimo, da smo v Božji službi postali utrujeni in malodušni. Ali je do tega prišlo zato, ker nam je prizadevanje za gmotne reči izpodrinilo duhovnost? Da je ta možnost precej verjetna, pokaže Jezusova ponazoritev o sejalcu. Jezus je »skrbi tega sveta in slepilo bogastva in želje po drugih rečeh« primerjal s trnjem, ki ‚se prikrade in zaduši‘ seme Božje besede v našem srcu. (Marko 4:18, 19) Zato nam Biblija svetuje: »Življenje bodi brez lakomnosti; zadovoljni bodite s tem, kar imate; kajti on je rekel: ‚Ne odtegnem se ti in ne zapustim te‘.« (Hebrejcem 13:5)

11. Kako se lahko znebimo reči, ki nas morda bremenijo?

¹¹ Včasih si življenja ne otežimo s prizadevanjem, da bi imeli več, temveč s tem, kar  počnemo z rečmi, ki jih že imamo. Nekateri so morda čustveno utrujeni zaradi resnih težav z zdravjem, izgube svojih najdražjih ali drugih hudih težav. Uvideli so, da morajo občasno kaj spremeniti. Neka zakonca sta se odpovedala nekaterim konjičkom in nepomembnim načrtom. Pregledala sta svoje stvari ter vse predmete, ki so bili povezani s takšnimi načrti, pospravila v škatle in jih dala stran. Vsem nam lahko koristi, če občasno pregledamo svoje navade in imetje ter odložimo vsakršno nepotrebno breme, da se ne bi utrudili in v svojih dušah omagali.

Bistveni sta razumnost in skromnost

12. Kaj bi morali priznati glede naših lastnih napak?

¹² Zaradi lastnih napak, celo v majhnih stvareh, si lahko življenje postopoma zapletemo. Kako resnične so Davidove besede: »Krivice moje mi presezajo glavo, kakor težko breme me tlačijo, pretežke so zame.« (Psalm 38:4) Največkrat nam bo že nekaj praktičnih prilagoditev pomagalo, da se bomo osvobodili težkih bremen.

13. Kako nam lahko razumnost pomaga imeti uravnovešen pogled na našo krščansko službo?

¹³ Biblija nas spodbuja k razvijanju ‚praktične modrosti in premišljenosti‘. (Pregovori 3:21, 22, NW) V njej piše, da je »modrost, ki je od zgoraj, [. . .] razumna«. (Jakob 3:17, NW) Nekateri so pod pritiskom, ker v krščanski službi nočejo zaostajati za drugimi. Toda Biblija nam svetuje: »Vsakdo naj presodi svoje ravnanje in tako bo pridržal lastno hvalo zase, ne pa da bi se primerjal z drugim; vsak bo namreč nosil svoje breme.« (Galatom 6:4, 5, SSP) Res je, da nas dobri zgled sokristjanov lahko spodbudi, da služimo Jehovu iz vsega srca, toda praktična modrost in razumnost nam bosta pomagali, da si bomo glede na svoje razmere postavljali stvarne cilje.

14., 15. Kako lahko pokažemo praktično modrost, ko skrbimo za svoje telesne in čustvene potrebe?

¹⁴ Utrujenost lahko preprečimo, če smo razumni celo na področjih, ki morda niso videti tako pomembna. Ali smo si na primer pridobili uravnovešene navade, ki prispevajo k dobremu telesnemu zdravju? Razmislimo denimo o zgledu zakoncev, ki služita v enem od podružničnih uradov Jehovovih prič. Uvidela sta, kako dragocena je praktična modrost pri preprečevanju utrujenosti. Žena pravi: »Ne glede na to, koliko dela imava, se skušava vsak večer odpraviti spat približno ob istem času. Redno tudi telovadiva. To nama zares pomaga. Ugotovila sva, koliko zmoreva, in to upoštevava v najinem življenju. Paziva, da se ne primerjava s tistimi, za katere je videti, da imajo neskončno zalogo energije.« Ali se redno zdravo prehranjujemo in si vzamemo dovolj časa za  počitek? Če se svojemu zdravju razumno posvetimo, lahko na splošno zelo zmanjšamo čustveno in duhovno izčrpanost.

¹⁵ Nekateri med nami imajo povsem svojevrstne potrebe. Neka kristjanka je denimo kot polnočasna služabnica služila na kar nekaj zahtevnih dodelitvah. Ima hude zdravstvene težave, med drugim tudi raka. Kaj ji pomaga spoprijemati se s težavnimi razmerami? Takole pravi: »Zame je pomembno, da sem lahko občasno sama in da imam popoln mir. Bolj ko čutim, da sem pod stresom in se me loteva utrujenost, bolj potrebujem tišino in samoto, da lahko berem in počivam.« Praktična modrost in premišljenost nam pomagata prepoznati in zadovoljiti osebne potrebe ter tako preprečiti duhovno utrujenost.

Bog Jehova nam daje moč

16., 17. a) Zakaj je zelo pomembno, da skrbimo za svoje duhovno zdravje? b) Kaj naj bi vpletli v naš vsakodnevni urnik?

¹⁶ Seveda pa je nadvse pomembno to, da skrbimo za svoje duhovno zdravje. Če smo namreč z Jehovom v zaupnem odnosu, nam čaščenje Njega ne bo nikoli postalo utrujajoče breme, čeprav se fizično lahko utrudimo. Jehova ‚daje trudnemu krepkosti in onemoglemu podeljuje obilo moči‘. (Izaija 40:28, 29) Apostol Pavel, ki je osebno izkusil resničnost teh besed, je zapisal: »Ne izgubljamo srca [ne obupavamo, NW]; ali čeprav se zunanji naš človek pokončuje, pa se notranji obnavlja od dne do dne.« (2. Korinčanom 4:16)

¹⁷ Bodimo pozorni na besedno zvezo »od dne do dne«. To pomeni, da naj bi po Jehovovih pripravah segali dnevno. Neka sestra, ki je kot misijonarka zvesto služila 43 let, se je občasno morala spoprijeti s telesno utrujenostjo in malodušjem. Toda ni omagala. Sama pravi: »Navadila sem se zgodaj vstajati, tako da sem lahko, preden sem se lotila katerega koli dela, molila k Jehovu in brala njegovo Besedo. Ta vsakodnevni urnik mi je pomagal vzdržati vse do danes.« Na Jehovovo krepilno pomoč se lahko res zanesemo, če redno, »od dne do dne«, molimo k Njemu in poglobljeno premišljujemo o Njegovih vzvišenih lastnostih in obljubah.

18. Kakšno tolažbo daje Biblija zvestim posameznikom, ki so ostareli ali bolni?

¹⁸ To je še zlasti v pomoč tistim, ki so malodušni zaradi starosti in bolezni. Takšni posamezniki morda niso pobiti zato, ker bi se primerjali z drugimi, temveč zato, ker svoje sedanje delo primerjajo s tem, kar so lahko nekdaj storili. Kako tolažilno je vedeti, da Jehova starejše spoštuje! Biblija pravi: »Prelep venec je siva glava, ki se nahaja na potu pravičnosti.« (Pregovori 16:31) Jehova pozna naše zmožnosti in zelo ceni, ko ga kljub svojim slabostim častimo iz vsega srca. Dobra dela, ki smo jih že naredili, so neizbrisno zapisana v Božjem spominu. Sveto pismo nam zagotavlja: »Bog ni krivičen, da bi pozabil delo vaše in ljubezen, ki ste jo pokazali do imena njegovega s tem, da ste služili svetim in še služite.« (Hebrejcem 6:10) Zelo smo veseli, da imamo v naši sredini brate in sestre, ki so že veliko desetletij zvestovdani Jehovu!

Ne odnehajmo

19. Kako nam koristi, če smo zaposleni s tem, da delamo dobro?

¹⁹ Mnogi verjamejo, da lahko z redno in živahno fizično dejavnostjo zmanjšajo utrujenost. Podobno nam lahko tudi redne duhovne dejavnosti pomagajo premagati vsakršno čustveno ali duhovno izčrpanost. Biblija pravi: »Dobro delati se pa nikar ne utrudimo; zakaj ob svojem času bomo želi, če ne obnemoremo. Dokler torej nam je  časa, delajmo dobro vsem, a najbolj tem, ki smo si ž njimi domači po veri.« (Galatom 6:9, 10) Bodimo pozorni na besedni zvezi »dobro delati« in »delajmo dobro«. Nakazujeta na to, da naj bi bili dejavni. To, da drugim delamo dobro, nam lahko zares pomaga, da se v naši službi Jehovu ne utrudimo.

20. Kakšne družbe naj bi se ogibali, če se želimo malodušju postaviti po robu?

²⁰ Po drugi strani pa nam lahko takšno ali drugačno druženje z ljudmi, ki ne upoštevajo Božjih zakonov, postane utrudljivo breme. Biblija nas svari: »Težak je kamen in pesek bremenit, ali neumneža nejevolja je težja od obeh.« (Pregovori 27:3) Če se malodušju in utrujenosti želimo postaviti po robu, je dobro, da se ogibamo družbe tistih, ki gojijo negativne misli, radi iščejo napake pri drugih in jih kritizirajo.

21. Kako smo lahko na krščanskih shodih drugim v spodbudo?

²¹ Jehovova priprava, ki nam lahko vlije duhovne moči, so krščanski shodi. Na njih imamo odlično priložnost, da se medsebojno spodbujamo s poživljajočim poukom in druženjem. (Hebrejcem 10:25) Vsi v občini bi si morali prizadevati, da smo izgrajujoči, ko na shodih komentiramo ali pa sodelujemo v kakšni programski točki. Tisti, ki vodijo in so učitelji, pa so še posebej odgovorni za to, da druge spodbujajo. (Izaija 32:1, 2) Tudi ko je treba koga opomniti ali pokarati, bi moral biti nasvet izrečen v spodbudnem tonu. (Galatom 6:1, 2) Naša ljubezen do drugih nam bo zares pomagala, da v Jehovovi službi ne bomo omagali. (Psalm 133:1; Janez 13:35)

22. Zakaj smo lahko kljub svoji nepopolni človeški naravi pogumni?

²² K čaščenju Jehova v tem času konca spada delo. Kristjani nismo neobčutljivi za duševni napor, čustvene bolečine in stresne razmere. Naša nepopolna človeška narava je krhka kakor lončevina. Vendar v Bibliji piše: »Ta zaklad [imamo] v lončenih posodah, da bi bila preobilnost moči iz Boga in ne iz nas.« (2. Korinčanom 4:7) Zagotovo bomo še postali utrujeni, vendar nikoli ne omagajmo ali odnehajmo, temveč »smelo govorimo: ‚Gospod mi je pomočnik.‘« (Hebrejcem 13:6)

Kratka ponovitev

• Naštejte nekaj težkih bremen, ki jih lahko odvržemo.

• Kako lahko ‚delamo dobro‘ sokristjanom?

• Kako nas Jehova podpira, ko se počutimo utrujene ali malodušne?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 23]

Jezus je vedel, da bi lahko dolgotrajno malodušje apostolom škodilo

[Slika na strani 24]

Nekateri so se odpovedali določenim konjičkom in nepomembnim načrtom

[Slika na strani 26]

Jehova zelo ceni, ko mu kljub svojim omejitvam služimo iz vsega srca