Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Vprašanja bralcev

Vprašanja bralcev

Vprašanja bralcev

Nekateri trdijo, da Pavel brodoloma ni doživel pri Malti, ki leži južno od Sicilije, temveč pri nekem drugem otoku. Kje je torej doživel brodolom?

To vprašanje se nanaša na precej novo domnevo, da apostol Pavel brodoloma ni doživel pri Malti, ampak pri otoku Kefalonija (ali Kefalenija), ki leži blizu Krfa v Jonskem morju ob zahodni obali Grčije. Iz navdihnjenega zapisa izvemo, da je Pavel pod nadzorstvom rimskega stotnika Julija odrinil iz Cezareje skupaj z drugimi vojaki ter s svojimi spremljevalci. Kot je razvidno z zemljevida, so odpluli v Sidon in nato v Miro. Tam so se vkrcali na veliko ladjo z žitom, ki je priplula iz Aleksandrije (Egipt), in nadaljevali pot proti zahodu v Knid. Po načrtovani poti, ki je vodila čez Egejsko morje mimo južne obale Grčije in nato proti Rimu, niso mogli dolgo pluti. Močni vetrovi so jih prisilili, da so šli na jug proti Kreti in pluli v zavetju njene obale. Tam so se ustavili v Dobrem pristanišču. Ko so »odrinili od Krete«, je ladjo ‚zgrabil‘ »hud veter, ki se imenuje vzhodni sever«. Težko ladjo z žitom je ‚gnalo semtertja po morju‘ vse do štirinajste noči. Na koncu je vseh 276 ljudi doživelo brodolom pri otoku, ki je v grškem besedilu Svetega pisma poimenovano Melíte. (Dejanja 27:1–28:1)

V preteklosti so se pojavile različne domneve glede tega, kateri otok je pravzaprav Melíte. Nekateri menijo, da gre za otok Melite Illyrica, sedaj znan kot Mljet, ki leži v Jadranskem morju ob hrvaški obali. Toda to se zdi malo verjetno, saj je njegovo severno lego težko uskladiti z naslednjimi postanki na Pavlovem potovanju, namreč v Sirakuzah na Siciliji in potem na zahodni obali Italije. (Dejanja 28:11–13)

Večina biblijskih prevajalcev je prišla do sklepa, da se Melíte nanaša na otok Melite Africanus, sedaj znan kot Malta. Zadnji postanek ladje, na kateri je bil Pavel, je bilo Dobro pristanišče na Kreti. Nato je silovit veter potiskal ladjo zahodno proti Kavdi in jo še mnogo dni gnal po morju. Povsem logično je, da je ladja, ki jo je nosil silovit veter, šla še dlje proti zahodu in prišla do Malte.

Glede na prevladujoč veter ter »smer in hitrost toka« sta Conybeare in Howson v svoji knjigi The Life and Epistles of St. Paul napisala: »Kavda je od Malte oddaljena slabih 770 kilometrov. Naključje je tako izredno, da se zdi skoraj nemogoče verjeti, da kopno, h kateremu so se štirinajsto noč [približali] pomorščaki, ni bila Malta. Verjetnost je ogromna.«

Čeprav morda obstajajo tudi druge možnosti glede tega, za kateri otok gre, pa se zdi, da se brodolom ob Malti, prikazan na spremnem zemljevidu, ujema z biblijskim zapisom.

[Zemljevid/slika na strani 31]

(Lega besedila – glej publikacijo)

Jeruzalem

Cezareja

Sidon

Mira

Knid

KRETA

KAVDA

MALTA

SICILIJA

Sirakuze

Rim

MLJET

GRČIJA

KEFALONIJA