Kaj nas lahko res osreči

JEHOVA, ki je ‚srečni Bog‘, in Jezus Kristus, »srečni in edini Mogočnik«, najbolje vesta, kaj je treba, da bi bili srečni. (1. Timoteju 1:11; 6:15) Zato ni presenetljivo, da ključ do sreče najdemo v Božji Besedi, Bibliji. (Razodetje 1:3; 22:7)

Jezus je v svojem znamenitem govoru na gori opisal, kaj je treba, da bi bili srečni. Rekel je: »Srečni tisti«, ki 1. se zavedajo svojih duhovnih potreb, 2. žalujejo, 3. so blage narave, 4. so lačni in žejni pravičnosti, 5. so usmiljeni, 6. so čistega srca, 7. delajo za mir, 8. so preganjani zaradi pravičnosti in 9. jih zaradi njega sramotijo in preganjajo. (Matej 5:3–11) *

Ali Jezusove besede držijo?

Resničnost nekaterih Jezusovih izjav ni treba kaj dosti pojasnjevati. Kdo bi zanikal, da je posameznik, ki je blage narave, usmiljen, dela za mir in ga motivira čisto srce, srečnejši od jeznega, bojevitega in neusmiljenega človeka?

Morda pa se sprašujemo, kako neki lahko za ljudi, ki so lačni in žejni pravičnosti ali  pa žalujejo, rečemo, da so srečni. Takšni posamezniki gledajo na svetovne razmere stvarno. »Zdihujejo in žalujejo nad vsemi gnusobami, ki se [. . .] godé« v naših dneh. (Ezekiel 9:4) To jih samo po sebi sicer ne osrečuje. Vendar ko spoznajo, da Bog namerava na zemlji vzpostaviti pravične razmere in zatiranim omogočiti pravico, postane njihovo veselje brezmejno. (Izaija 11:4)

Poleg tega ljubezen do pravičnosti posameznike navede, da jim je žal, ker jim mnogokrat ne uspe ravnati tako, kot je prav. Zato se zavedajo svojih duhovnih potreb. Takšni ljudje so se pripravljeni za vodstvo obrniti na Boga, saj vedo, da jim samo on lahko pomaga premagati slabosti. (Pregovori 16:3, 9; 20:24)

Ljudje, ki žalujejo, ki so lačni in žejni pravičnosti ter se zavedajo svojih duhovnih potreb, vedo, kako pomembno je imeti dober odnos s Stvarnikom. Res je sicer, da dober odnos z ljudmi prispeva k sreči, vendar pa nas dober odnos z Bogom osreči še bolj. Da, za tiste, ki imajo resnično radi to, kar je prav, in so pripravljeni sprejeti Božje vodstvo, lahko zares rečemo, da so srečni.

Morda pa vam je težko verjeti, da je lahko srečen tudi človek, ki ga preganjajo in sramotijo. Toda očitno je tako, saj je to rekel sam Jezus. Kako bi torej morali njegove besede razumeti?

Preganjani, toda srečni – kako je to mogoče?

Bodite pozorni na to, da Jezus ni rekel, da že sámo sramotenje in preganjanje vodita v srečo. Povedal je več: »Srečni tisti, ki so preganjani zaradi pravičnosti, [. . .] kadar vas zaradi mene sramotijo in preganjajo.« (Matej 5:10, 11) Človek je torej srečen le, če ga sramotijo zato, ker je Kristusov sledilec in živi skladno s pravičnimi načeli, ki jih je Jezus učil.

To je razvidno iz tega, kar se je zgodilo zgodnjim kristjanom. Člani sanhedrina, judovskega vrhovnega sodišča, so »poklicali [. . .] apostole, jih pretepli in jim ukazali, naj nehajo govoriti v Jezusovem imenu. Potem so jih izpustili.« Kako so se apostoli na to odzvali? »Ti so torej odšli izpred sanhedrina veseli, ker so bili šteti za vredne, da smejo trpeti zasramovanje za njegovo ime. Vsak dan so v templju in po hišah z nezmanjšano vnemo učili ter oznanjali dobro novico o Kristusu, Jezusu.« (Apostolska dela 5:40–42; 13:50–52)

Apostol Peter je še dodatno osvetlil povezavo med sramotenjem in srečo. Napisal je: »Če vas sramotijo zaradi Kristusovega imena, ste srečni, ker na vas počiva duh slave, da, Božji duh.« (1. Petrovo 4:14) Res, če kot kristjani trpimo, ker delamo to, kar je prav, nas takšno trpljenje, čeprav ni prijetno, osrečuje, saj vemo, da bomo prejeli Božjega svetega duha. Kakšno zvezo pa ima Božji duh s srečo?

Dela mesa ali sad duha?

Božji sveti duh počiva le na tistih, ki so Bogu pokorni. (Apostolska dela 5:32) Jehova svojega duha ne daje tem, ki počenjajo »dela mesa«. Ta dela so »nečistovanje, nečistost, razpuščeno vedenje, malikovanje, ukvarjanje s spiritizmom, sovraštvo, spori, ljubosumnost, izbruhi jeze, prepiri, razprtije, ločine, zavist, popivanje, divje zabave in podobno«. (Galačanom 5:19–21) Res je, da so v današnjem svetu »dela mesa« nekaj vsakdanjega. Vendar tisti, ki te stvari počenjajo, nimajo prave in trajne sreče. S temi deli si pravzaprav uničijo dober odnos s sorodniki, prijatelji in znanci. Še  več, v Božji Besedi piše, da zaradi takšnih del »ne bodo podedovali Božjega kraljestva«.

V nasprotju s tem pa Bog svojega duha daje tistim, ki negujejo »sad duha«. Lastnosti, ki sestavljajo ta sad, so »ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, prijaznost, dobrota, vera, blagost, samoobvladanje«. (Galačanom 5:22, 23) Z izkazovanjem teh lastnosti si lahko spletemo miroljubne odnose z drugimi in z Bogom, kar nas res osreči. (Glej okvir.) Še pomembnejše pa je, da z izkazovanjem ljubezni, prijaznosti, dobrote in drugih bogovšečnih lastnosti, ugajamo Jehovu in si pridobimo čudovito upanje na večno življenje v Božjem novem svetu pravičnosti.

Za srečo se lahko odločimo

Takrat ko sta Wolfgang in Brigitte, zakonski par iz Nemčije, začela resno preučevati Biblijo, sta imela veliko gmotnih reči, ki so po mnenju ljudi nujne za srečo. Bila sta mlada in zdrava. Kupovala sta si draga oblačila, živela v privlačno opremljenem domu in bila poslovno uspešna. Veliko časa sta namenila prizadevanju, da bi si pridobila še več gmotnih dobrin, ampak ju to ni zares osrečilo. Sčasoma pa sta sprejela ključno odločitev. Več časa in truda sta začela namenjati duhovnim vrednotam in iskanju poti, kako bi se zbližala z Jehovom. Zaradi te odločitve sta kmalu spremenila stališče, to pa ju je potem navedlo, da sta si poenostavila življenje in pričela služiti kot pionirja oziroma polnočasna kraljestvena oznanjevalca. Danes kot prostovoljca služita v podružničnem uradu Jehovovih prič v Nemčiji. Poleg tega se učita nekega azijskega jezika, da bi pomagala tujcem pri učenju resnice iz Božje Besede, Biblije.

Ali je ta par našel pravo srečo? Wolfgang pravi: »Odkar sva se začela bolj ukvarjati z duhovnimi rečmi, sva srečnejša in zadovoljnejša. To, da z vsem srcem služiva Jehovu, je prav tako okrepilo najin zakon. Sicer sva bila srečno poročena že pred tem, toda najine  obveznosti in zanimanja so naju vlekli v različni smeri. Sedaj pa skupno stremiva za istim ciljem.«

Kaj nas lahko osreči?

Na kratko rečeno: ogibajmo se ‚del mesa‘ in negujmo »sad [Božjega] duha«. Da bi bil človek srečen, si mora močno želeti tesnega odnosa z Bogom. Posameznik, ki si za tem prizadeva, bo ustrezal Jezusovem opisu srečnega človeka.

Zato nikar zmotno ne sklenite, da je sreča za vas nedosegljiva. Resda morda trenutno niste zdravi ali pa imate zakonske težave. Mogoče je čas, ko bi lahko okusili radosti starševstva, že minil ali pa se trudite za uspešno kariero. Morda vaša denarnica ni več tako debela, kakor je bila nekoč. Vendar naj vam to nikar ne vzame poguma! Nobenega razloga nimate za obup! Te in številne druge težave bo rešilo Božje kraljestvo. Res, Bog Jehova bo kmalu izpolnil svojo obljubo, ki jo je psalmist izrazil takole: »Kraljestvo tvoje je vseh vekov kraljestvo [. . .]. Roko svojo odpiraš in sitiš, karkoli živi, po volji.« (Psalm 145:13, 16) Če boste imeli to tolažilno Jehovovo obljubo vedno v mislih, boste srečnejši že danes, kar lahko potrdijo milijoni Jehovovih služabnikov po vsem svetu. (Razodetje 21:3)

[Podčrtna opomba]

[Okvir/slika na strani 6]

Dejavniki, ki prispevajo k sreči

Z ljubeznijo druge spodbujate, da vam jo vračajo.

Veselje vam vliva moči za spoprijemanje z izzivi.

Mir vam pomaga ohranjati dobre medsebojne odnose.

S potrpežljivostjo lahko ostanete srečni celo v preizkušnjah.

S prijaznostjo druge ljudi pritegnete k sebi.

Z dobroto druge spodbujate, da vam pomagajo, ko ste v težavah.

Vera vam bo zagotovila Božje ljubeče vodstvo.

Blagost bo pomirila vaše srce, um in telo.

Samoobvladanje vam bo pomagalo, da boste delali manj napak.

[Sliki na strani 7]

Da bi bili srečni, morate zadovoljevati svoje duhovne potrebe