Kraljestveni oznanjevalci poročajo

»Pozabljene žrtve« niso šle v pozabo

NA ZAČETKU leta 2001 je 15-letni Hajkaz, ki je Jehovova priča, v Bernu (Švica) obiskal razstavo z naslovom »Pozabljene žrtve«, ki je prikazovala, kako so nacisti preganjali Jehovove priče. Po ogledu je rekel: »Že prej sem slišal o nečloveškem ravnanju in trpljenju, ki so ga morali Jehovove priče prenašati pod nacizmom, toda zdaj sem prvič videl pristne dokumente in fotografije iz tistega časa. Razstavljeni predmeti, pričevanja očividcev in izjave zgodovinarjev so se mi vtisnili zelo globoko v um in srce.«

Nekoliko kasneje je Hajkaz v šoli dobil nalogo, da napiše referat in ga predstavi sošolcem na gimnaziji. Izbral si je temo »Jehovove priče – pozabljene žrtve nacizma«. Učitelj je temo odobril, vendar pa mu je rekel, naj snov vzame tudi iz posvetne literature. Hajkaz se je z veseljem strinjal. »Pregledal sem nekaj knjig o Jehovovih pričah v času nacizma in iz njih napisal povzetek. Prav tako sem opisal svoj vtis z razstave ‚Pozabljene žrtve‘. Referat je bil z ilustracijami in fotografijami vred dolg 43 strani.«

Novembra 2002 je referat predstavil sošolcem, učiteljem, družini in prijateljem. Po predstavitvi je sledila razprava z vprašanji in odgovori, med katero je imel priložnost pojasniti svoje na Bibliji temelječe verovanje. Ko ga je neko dekle vprašalo, zakaj si je izbral to temo, ji je odgovoril, da v mnogih zgodovinskih knjigah Jehovovih prič sploh ne omenjajo, on pa je želel, da bi ljudje vedeli, kako pogumno so Priče zagovarjali svojo krščansko vero. In kakšen je bil izid predstavitve?

»Sošolci so bili zelo presenečeni,« je povedal Hajkaz. »Sploh niso vedeli, da so bili Jehovove priče kot skupina tako kruto preganjani. Mnogi tudi niso vedeli, da so Priče v nacističnih koncentracijskih taboriščih nosili posebno oznako – vijoličasti trikotnik.«

Hajkaz je imel po svoji predstavitvi še večkrat možnost govoriti sošolcem in razpravljati z njimi o biblijskem stališču Prič do krvne transfuzije, alkohola in morale. »Nihče od sošolcev se mi ni posmehoval ali se norčeval iz mene,« je napisal Hajkaz. Poleg tega je njegov referat zdaj shranjen v šolski knjižnici. To je še en prispevek k temu, da pogumna drža Jehovovih prič ne bo pozabljena.