V iskanju sreče

PRED nekaj leti so prebivalcem Francije, Nemčije, Velike Britanije in Združenih držav postavili naslednje vprašanje: »Kaj je po vašem mnenju treba, da bi bil človek srečen?« Od vseh vprašanih jih je 89 odstotkov odgovorilo, da je za srečo potrebno zdravje, 79 odstotkov jih je omenilo zadovoljujoč zakon oziroma partnerstvo, 62 odstotkov jih je izpostavilo radosti starševstva, 51 odstotkov pa jih je menilo, da je za srečo potrebna uspešna kariera. In četudi je splošno znano, da denar ne zagotavlja sreče, je bilo 47 odstotkov vprašanih prepričanih, da jo. Kako pa je v resnici?

Najprej poglejmo dozdevno povezavo med denarjem in srečo. Neka anketa, ki so jo izvedli med sto najbogatejšimi ljudmi v Združenih državah, je pokazala, da niso nič srečnejši od ljudi na splošno. Poleg tega so strokovnjaki za duševno zdravje ugotovili, da mnogi v Združenih državah, ki so si v preteklih 30 letih skoraj podvojili svoje gmotno imetje, niso zaradi tega nič srečnejši. Pravzaprav v nekem poročilu piše: »V tem istem obdobju se je odstotek depresij povišal. Samomor najstnikov se je potrojil, število razvez pa podvojilo.« V približno 50 deželah so raziskovalci preučevali povezavo med denarjem in srečo ter sklenili, da se z denarjem ne da kupiti sreče.

Koliko pa na srečo vplivajo denimo zdravje, zadovoljujoč zakon in uspešna kariera? Če je vse to res nujno potrebno za srečo, kako je potem z milijoni ljudi, ki niso zdravi, in z vsemi tistimi, ki v zakonu niso zadovoljni? Kako je z zakonci, ki nimajo otrok, in vsemi, ki nimajo uspešne kariere? Ali so vsi takšni posamezniki obsojeni na nesrečno življenje? In ali bi dozdevna sreča teh, ki so trenutno zdravi in srečno poročeni, minila, če bi se njihove razmere spremenile?

Ali iščemo na pravem mestu?

Vsakdo si želi biti srečen. To ni presenetljivo, saj je Stvarnik opisan kot ‚srečen Bog‘, človek pa je ustvarjen po Božji podobi. (1. Timoteju 1:11; 1. Mojzesova 1:26, 27) Zato je povsem normalno, da ljudje iščemo srečo. Vendar mnogi ugotovijo, da je s srečo  podobno kakor s peskom v roki – oba se zlahka izmuzneta.

Ali se morda nekateri preveč ženejo za srečo? Tako je menil socialni filozof Eric Hoffer. Opazil je: »Iskanje sreče je eden glavnih vzrokov za to, da je človek nesrečen.« To vsekakor drži, če srečo iščemo na napačnem mestu. Tako bomo zagotovo doživeli razočaranje. Osrečiti nas ne more ne to, da si prizadevamo za bogastvom, da stremimo za slavo in priznanjem, da se ženemo za političnimi, družbenimi ali ekonomskimi cilji, ne to, da živimo zase in za takojšnjo zadovoljitev svojih želja. Ni čudno, da so nekateri sprejeli ironični pogled, ki ga je neka pisateljica izrazila takole: »Če bi se le nehali gnati za srečo, bi se lahko imeli kar lepo!«

Pri anketi, omenjeni na začetku tega članka, je zanimivo tudi to, da po mnenju 40 odstotkov vprašanih sreča izvira iz tega, da delamo dobro in drugim pomagamo. Vsak četrti pa je poudaril, da pri sreči igrata pomembno vlogo vera in religiozno prepričanje. Očitno moramo pobliže pogledati, kaj nas lahko res osreči. Pri tem nam bo pomagal naslednji članek.

[Slika na strani 3]

Mnogi menijo, da je ključ do sreče denar, srečno družinsko življenje ali uspešna kariera. Ali se strinjate?