Kdo danes slavi Boga?

»Vreden si, Jehova, naš Bog, prejemati slavo, čast in moč.« (RAZODETJE 4:11)

1., 2. a) Kateri primeri ponazorijo, kaj je bionika? b) Katero vprašanje se postavlja in kaj je odgovor?

ŠVICARSKI inženir George de Mestral je v 1940-ih letih nekega dne peljal svojega psa na sprehod. Ko se je vrnil domov, je na svoji obleki, pa tudi na psu, opazil vse polno bodičastih cvetnih koškov. Postal je radoveden, zato si jih je ogledal pod mikroskopom. Pozornost so mu pritegnili drobni kaveljčki, ki se zataknejo ob vse, kar ima zanke. Sčasoma je iznašel sintetični ekvivalent – velkro (trak z ježkom za zapiranje). De Mestral ni bil edini, ki je posnemal naravo. V Združenih državah sta brata Wright preučila letenje velikih ptic in nato izdelala letalo. Francoski inženir Alexandre Gustave Eiffel je po temeljnih zakonitostih, zaradi katerih lahko stegnenica pri človeku vzdrži težo telesa, v Parizu skonstruiral stolp, ki je po njem dobil tudi ime.

² Ti primeri dobro ponazorijo bioniko, področje znanosti, ki si prizadeva posnemati stvaritve, najdene v naravi. Vendar je pošteno, da se vprašamo: Kako pogosto iznajditelji pripišejo zasluge Tistemu, ki je naredil drobne bodičaste cvetne koške, velike ptice, človeško stegnenico in vse druge sijajne originale, na katerih temelji veliko človeških iznajdb? Žal se v današnjem svetu Bogu redko pripiše zasluge ali slavo, ki si jo zasluži.

3., 4. Kaj pomeni hebrejska beseda, prevedena s »slava«, in na kaj se nanaša, ko se uporablja za Jehova?

³ Vendar se morda kdo vprašuje: ‚Zakaj pa je Boga treba slaviti? Ali ni že tako ali tako slaven?‘ Res, Jehova je najslavnejša Osebnost v vesolju, toda to še ne pomeni, da je slaven v očeh vsega človeštva. V Bibliji je osnovni pomen hebrejske besede, ki se prevaja s »slava«, »teža«. Nanaša se na kar koli, kar dela nekoga v očeh drugih vplivnega ali pomembnega. Ko se uporablja za Boga, se nanaša na stvari, zaradi katerih postane Bog v človekovih očeh velik.

⁴ Danes se le malokdo zmeni za to, kar priča o Božji mogočnosti. (Psalm 10:4; 14:1) Celo ugledni člani družbe, bodisi da v Boga verjamejo ali ne, na ljudi pogosto vplivajo tako, da so ti do slavnega Stvarnika vesolja nespoštljivi. Kako pa se njihov vpliv kaže?

‚Ne morejo se opravičiti‘

5. Kako mnogi znanstveniki razlagajo stvarjenjske čudeže?

⁵ Mnogi znanstveniki vztrajajo pri tem, da ni Boga. Kako potem pojasnijo stvarjenjske čudeže, med katere spadamo tudi ljudje? Taka čudesa pripisujejo evoluciji, slepi sili, ki temelji na naključju. Evolucionist Stephen Jay Gould je na primer napisal: »Tukaj smo zato, ker je neka čudna skupina rib imela posebno zgradbo plavuti, ki so se lahko preoblikovale v noge kopenskih bitij [. . .]. Morda hrepenimo po kakšnem ‚višjem‘ odgovoru, vendar ga ni.« Richard E. Leakey in Roger Lewin sta podobno napisala: »Morda je človeška vrsta samo strašanski biološki spodrsljaj.« Celo nekateri znanstveniki, ki hvalijo lepoto in oblikovanost v naravi, zaslug za to ne pripisujejo Bogu.

6. Zakaj mnogi ne pripisujejo Bogu zaslug, ki si jih kot Stvarnik zasluži?

⁶ Učeni posamezniki pa s tem, ko trdijo, da je evolucija dejstvo, pravzaprav namigujejo, da samo nevedni vanjo ne verjamejo. Kako se zato mnogi odzovejo na njihove trditve? Pred nekaj leti je moški, ki dobro pozna evolucijo, intervjuval ljudi, ki so to teorijo sprejeli. Povedal je: »Ugotovil sem, da večina tistih, ki verjamejo v evolucijo, verjame zato, ker so jim rekli, da v to verjamejo vsi pametni ljudje.« Da, izobraženi posamezniki z izražanjem ateističnih pogledov druge odvračajo od tega, da bi Bogu pripisali zasluge, ki si jih kot Stvarnik zasluži. (Pregovori 14:15, 18)

7. Kaj je glede na stavek iz Pisma Rimljanom 1:20 jasno razvidno iz vidnega stvarstva in zakaj?

⁷ Ali so znanstveniki prišli do svojih sklepov na temelju dejstev in dokazov? Prav gotovo ne! Okoli nas je vse polno dokazov za obstoj Stvarnika. O njem je apostol Pavel napisal: »Njegove nevidne lastnosti, tudi njegova večna moč in božanskost, so namreč jasno razvidne od ustvaritve sveta [človeštva] naprej, saj jih je mogoče spoznati po stvareh, ki jih je naredil, tako da se [neverujoči] ne morejo opravičiti.« (Rimljanom 1:20) Stvarnik je na stvarjenjska dela odtisnil svoj pečat. Pavel tako pravi, da lahko ljudje vse od začetka človeškega obstoja po vidnem stvarstvu ‚spoznavajo‘ dokaze za obstoj Boga. Kje pa so ti dokazi?

8. a) Kako fizična nebesa pričajo o Božji moči in modrosti? b) Kaj nakazuje, da je vesolje imelo Pravzrok?

⁸ Dokaz za obstoj Boga je zvezdnato nebo. »Nebesa oznanjajo slavo Boga,« piše v Psalmu 19:1. »Nebesa« – sonce, luna in zvezde – pričajo o Božji moči in modrosti. Številne zvezde nas navdajajo s strahospoštovanjem. Vsa ta nebesna telesa se ne gibljejo po vesolju brezciljno, temveč po natančno določenih fizikalnih zakonih. * (Izaija 40:26) Ali je razumno pripisovati takšen red slepemu naključju? Vredno je omeniti, da veliko znanstvenikov pravi, da je vesolje imelo nenaden  začetek. Neki profesor takole pojasni, kaj to pomeni: »Vesolje, ki večno obstaja, prej ustreza ateističnemu ali agnostičnemu [pogledu]. Vesolje, ki je imelo začetek, pa po drugi strani zahteva pravzrok; saj kdo bi si lahko zamislil takšno posledico brez ustreznega vzroka?«

9. Kako je Jehovova modrost očitna v živalskem stvarstvu?

⁹ Tudi na zemlji vidimo dokaze za obstoj Boga. Psalmist je vzkliknil: »Kako veliko je tvojih del, o GOSPOD! Vsa si naredil z modrostjo, zemlja je polna tvojih ustvarjenih bitij.« (Psalm 104:24, SSP) ‚Ustvarjena bitja‘, tudi živali, pričajo o Jehovovi modrosti. Kot smo omenili na začetku, so živa bitja tako izjemno oblikovana, da si jih znanstveniki pogosto prizadevajo posnemati. Premislimo še o nekaterih drugih primerih. Raziskovalci proučujejo jelenovo rogovje, da bi izdelali trpežnejše čelade, raziskujejo neko vrsto muhe z ostrim sluhom, ker želijo izpopolniti slušne aparate, in preiskujejo perje sovjih peruti, da bi izpopolnili nevidna letala. Toda naj se človek še tako trudi, popolnih originalov iz narave ne more povsem kopirati. V knjigi Biomimicry—Innovation Inspired by Nature piše: »Vse, kar želimo ljudje narediti, rastline in živali že počnejo, ne da bi goltale fosilna goriva, onesnaževale planet ali ogrožale svojo prihodnost.« To je prava modrost!

10. Zakaj je nelogično zanikati obstoj Velikega oblikovalca? Ponazorite.

¹⁰ Kadar koli pogledamo v nebo ali se zazremo v stvarstvo na zemlji, lahko jasno vidimo dokaze za obstoj Stvarnika. (Jeremija 10:12) Gotovo bi morali z vsem srcem pritrditi nebeškim stvarjenjem, ki vzklikajo: »Vreden si, Jehova, naš Bog, prejemati slavo, čast in moč, ker si vse ustvaril.« (Razodetje 4:11) Kljub temu pa veliko znanstvenikov ne vidi dokazov z »očmi svojega srca«, čeprav se morda čudijo oblikovanosti reči, ki jih vidijo s fizičnimi očmi. (Efežanom 1:18) To lahko takole ponazorimo: Občudovati lepoto in oblikovanost v naravi ter zanikati obstoj Velikega oblikovalca je prav tako nelogično kakor občudovati lepo sliko in obenem zanikati obstoj umetnika, ki je belo platno spremenil v mojstrovino. Ne preseneča torej, da je za tiste, ki nočejo verjeti v Boga, rečeno, da se »ne morejo opravičiti«!

»Slepi vodniki« zavajajo mnoge

11., 12. Na kateri domnevi temelji nauk o predestinaciji in zakaj ta nauk ne slavi Boga?

¹¹ Mnogi verniki iskreno verjamejo, da s svojim čaščenjem slavijo Boga. (Rimljanom 10:2, 3) Toda religija kot celota predstavlja še en element človeške družbe, ki pravzaprav milijone odvrača od tega, da bi slavili Boga. Kako pa? Preglejmo dva načina.

¹² Prvi je ta, da jemlje Bogu slavo s krivimi nauki. Vzemimo na primer nauk o predestinaciji. Ta nauk temelji na domnevi, da Bog, ker pač lahko pozna prihodnost, gotovo predvidi izid vsega. Predestinacija tako vsiljuje zamisel, da je Bog že davno vnaprej vsakemu posamezniku določil prihodnost, bodisi dobro ali slabo. Glede na to zamisel je za vse trpljenje in hudobijo na tem svetu treba kriviti Boga. Prav gotovo mu ni v slavo, ko se nanj zvrača krivda za nekaj, za kar je v resnici odgovoren njegov glavni Nasprotnik, Satan, ki je v Bibliji imenovan »vladar tega sveta«. (Janez 14:30; 1. Janezovo 5:19)

13. Zakaj je nerazumno misliti, da Bog ne more nadzorovati zmožnosti poznavanja prihodnosti? Ponazorite.

¹³ Predestinacija je nesvetopisemski nauk, ki Boga sramoti. Ta nauk pomeša to, kar Bog lahko stori, s tem, kar On dejansko naredi. V Bibliji jasno piše, da Bog lahko dogodke predvidi. (Izaija 46:9, 10) Toda nerazumno je misliti, da ne more nadzorovati svoje sposobnosti poznavanja prihodnosti oziroma da  je odgovoren za izid vsega. Ponazorimo: Zamislite si, da imate izjemno fizično moč. Ali bi zato dvignili prav vsak težek predmet, ki ga vidite? Gotovo ne! Podobno tudi sposobnost poznavanja prihodnosti Boga ne sili, da predvidi ali vnaprej določi vsako stvar. Te sposobnosti ne uporablja kar vsepovprek, temveč preudarno. * Jasno je, da krivi nauki, kakršen je nauk o predestinaciji, ne slavijo Boga.

14. Kako organizirana religija sramoti Boga?

¹⁴ Drugo, s čimer organizirana religija kaže, da sramoti Boga, pa je vedenje njenih pripadnikov. Od kristjanov se pričakuje, da upoštevajo Jezusove nauke. Jezus je svoje sledilce med drugim učil, naj ‚ljubijo drug drugega‘ in naj ‚ne bodo del sveta‘. (Janez 15:12; 17:14–16) Kaj lahko rečemo za člane duhovščine tako imenovanega krščanstva? Ali zares ravnajo po teh naukih?

15. a) Kakšno spričevalo si je ustvarila duhovščina, ko gre za vojne med narodi? b) Kako duhovščina s svojim vedenjem vpliva na milijone ljudi?

¹⁵ Premislimo, kakšno spričevalo si je ustvarila duhovščina, kar se tiče vojne. Duhovniki so podpirali in dopuščali veliko vojn med narodi ter v mnogih celo imeli vodilno vlogo. Blagoslavljali so čete in opravičevali morjenje. Nehote se nam zastavi vprašanje: ‚Ali ni takšnim duhovnikom nikoli prišlo na misel, da na nasprotni strani duhovniki iste religije počnejo isto?‘ (Glej okvir »Na čigavi strani je Bog?«.) Duhovniki ne slavijo Boga, ko trdijo, da jih On podpira v krvavih vojnah. Prav tako ga ne slavijo, ko biblijska merila proglašajo za staromodna in opravičujejo vsakršno nemoralo. Zares nas spominjajo na verske voditelje, za katere je Jezus rekel, da ‚ravnajo nezakonito‘, in jih imenoval »slepi vodniki«. (Matej 7:15–23; 15:14) Zaradi vedenja duhovščine se je milijonom ohladila ljubezen do Boga. (Matej 24:12)

Kdo v resnici slavi Boga?

16. Zakaj moramo pogledati v Biblijo, da bi si odgovorili, kdo v resnici slavi Boga?

¹⁶ Če ugledni in vplivni ljudje v svetu na splošno ne slavijo Boga, kdo potem to vendarle počne? Za odgovor moramo pogledati v Biblijo. Navsezadnje je Bog tisti, ki ima pravico reči, kako naj se ga slavi, in merila za to je dal zapisati v svojo Besedo, Biblijo. (Izaija 42:8) Preglejmo tri načine, kako ga lahko slavimo, in vsakič premislimo, kdo danes v resnici to dela.

17. Kako je Jehova pokazal, da je oslavitev njegovega imena zelo pomemben vidik njegove volje, in kdo danes hvali Božje ime po vsej zemlji?

¹⁷ Prvi način slavljenja Boga je ta, da hvalimo njegovo ime. Da je to zelo pomemben  vidik Božje volje, je očitno iz tega, kar je Jehova dejal Jezusu. Jezus je nekaj dni pred smrtjo molil: »Oče, oslavi svoje ime!« Nato je v odgovor zaslišal glas: »Oslavil sem ga in ga bom spet oslavil.« (Janez 12:28) Te besede je nedvomno izrekel sam Jehova. Iz njegovega odgovora je jasno, da na oslavitev svojega imena gleda kot na nekaj pomembnega. Kdo potem danes slavi Jehova, s tem da njegovo ime oznanja in ga hvali po vsej zemlji? To delajo Jehovove priče, in sicer v 235 deželah sveta! (Psalm 86:11, 12)

18. Kako lahko prepoznamo tiste, ki častijo Boga v »resnici«, in katera skupina že več kot sto let uči biblijsko resnico?

¹⁸ Drugi način slavljenja Boga je ta, da o njem učimo resnico. Jezus je rekel, da bodo pravi častilci ‚častili [Boga] v resnici‘. (Janez 4:24) Kako lahko prepoznamo tiste, ki častijo Boga v »resnici«? Zavračati morajo nauke, ki ne temeljijo na Bibliji in ki napačno predstavljajo Boga ter njegovo voljo. Učiti pa morajo čiste resnice iz Božje Besede, med drugim naslednje: Jehova je Najvišji Bog in slava, ki spada k temu položaju, pripada samo njemu (Psalm 83:18); Jezus je Božji Sin in postavljeni Vladar Božjega mesijanskega kraljestva (1. Korinčanom 15:27, 28); Božje kraljestvo bo posvetilo Jehovovo ime in izpolnilo njegov namen z zemljo in ljudmi na njej (Matej 6:9, 10); dobra novica o tem Kraljestvu se mora oznaniti po vsem svetu. (Matej 24:14) Samo ena skupina že precej več kot sto let zvesto uči takšne dragocene resnice – Jehovove priče!

19., 20. a) Zakaj lahko kristjani z lepim vedenjem slavimo Boga? b) Katera vprašanja nam pomagajo ugotoviti, kdo danes slavi Boga z lepim vedenjem?

¹⁹ Tretji način slavljenja Boga pa je ta, da živimo v skladu z njegovimi merili. Apostol Peter je napisal: »Lepo se vedite med narodi, da bodo v tem, v čemer zdaj govorijo proti vam, češ da ste hudodelci, zaradi vaših dobrih del, ki jih vidijo na lastne oči, lahko slavili Boga na dan njegovega preiskovanja.« (1. Petrovo 2:12) Kristjani s svojim vedenjem vplivajo na ugled svoje vere. Ko opazovalci to dvoje povežejo (namreč, da je kristjanovo lepo vedenje neposreden rezultat njegove vere), se Bog s tem oslavi.

²⁰ Kdo danes slavi Boga z lepim vedenjem? Katero versko skupino mnoge vlade pohvalijo, ker je miroljubna in ker so njeni člani zakonu poslušni državljani, ki plačujejo davke? (Rimljanom 13:1, 3, 6, 7) Katero ljudstvo je po vsem svetu znano po svoji enotnosti med soverniki – enotnosti, ki gre preko rasnih, narodnostnih in etničnih razlik? (Psalm 133:1; Apostolska dela 10:34, 35) Katera skupina je po vsem svetu prepoznavna po biblijskoizobraževalnem delu, ki spodbuja k spoštovanju zakona, družinskih vrednot in biblijske morale? Le za eno skupino lepo vedenje na teh in drugih področjih govori samo zase – za Jehovove priče!

Ali vi slavite Boga?

21. Zakaj bi morali razmisliti, ali tudi mi slavimo Jehova?

²¹ Vsakdo med nami bi se moral vprašati: ‚Ali slavim Jehova?‘ Glede na 148. psalm slavi Boga večina stvarstva. Angeli, fizična  nebesa, zemlja in njeno živalsko stvarstvo – vse to hvali Jehova. (Vrstice 1–10) Zelo žalostno pa je, da ga večina ljudi danes ne hvali. Če torej s svojim življenjem slavite Boga, ste v harmoniji z ostalim stvarstvom, ki Ga hvali. (Vrstice 11–13) Tako najbolje uporabljate svoje življenje.

22. Kako smo blagoslovljeni, če slavimo Jehova, in kaj bi morali biti odločeni?

²² To, da slavimo Jehova, nam prinaša veliko blagoslovov. Ker verujemo v Kristusovo odkupno žrtev, smo se spravili z Bogom ter smo z našim nebeškim Očetom v mirnem in prijetnem odnosu. (Rimljanom 5:10) Ko se osredinimo na razloge, zakaj naj bi Boga slavili, postanemo bolj pozitivni in hvaležni. (Jeremija 31:12) Poleg tega pa lahko tudi drugim pomagamo živeti srečno, zadovoljujoče življenje, in tako postanemo tudi sami srečnejši. (Apostolska dela 20:35) Da bi le bili tudi vi med tistimi, ki so se trdno odločili, da bodo Boga slavili sedaj in v vso večnost!

[Podčrtne opombe]

Ali se spomnite?

• Zakaj lahko rečemo, da znanstveniki na splošno ne pomagajo ljudem, da bi slavili Boga?

• Na katera dva načina organizirana religija odvrača ljudi od tega, da bi slavili Boga?

• Na katere načine lahko slavimo Boga?

• Zakaj bi morali razmisliti, ali tudi mi sami slavimo Jehova?

[Preučevalna vprašanja]

[Okvir na strani 12]

»Na čigavi strani je Bog?«

Neki moški, ki je bil med drugo svetovno vojno v nemških letalskih silah, kasneje pa je postal Jehovova priča, se spominja:

»Vsa ta leta med vojno me je begalo to, [. . .] da sem videl duhovnike domala vseh veroizpovedi – katoliške, protestantske, episkopalne in druge – kako so blagoslavljali posadke in letala, preden so poletela, da bi odvrgla svoj smrtonosni tovor. Večkrat sem pomislil: ‚Na čigavi strani je Bog?‘

Nemški vojaki so nosili pas z zaponko, na kateri je pisalo Gott mit uns (Bog z nami). Toda spraševal sem se: ‚Zakaj ne bi bil Bog tudi z vojaki na drugi strani, ki so iste vere in molijo k istemu Bogu?‘«

 [Slika na strani 10]

Jehovove priče po vsej zemlji zares slavijo Boga