‚Krotki bodo podedovali zemljo‘ — kako?

»VERJETNO poznate Jezusove spodbudne besede, da bodo ‚krotki podedovali zemljo‘. Toda kaj bodo po vašem mnenju sploh lahko podedovali, če upoštevamo, kaj vse ljudje počnejo drug drugemu in tudi zemlji?« (Matej 5:5; Psalm 37:11)

Myriam, ki je Jehovova priča, je s tem vprašanjem začela biblijski pogovor. Sogovornik je rekel, da je Jezus s to obljubo gotovo meril na takšno zemljo, ki se ji bo lahko upravičeno reklo dediščina, ne pa na kak opustošen ali nenaseljen kup ruševin.

To je bil vsekakor optimističen odgovor. Toda ali smo lahko upravičeno tako pozitivni? Lahko, saj nam Biblija daje tehtne razloge, da verjamemo v uresničitev te obljube. Pravzaprav je njena izpolnitev tesno povezana z Božjim namenom glede človeštva in zemlje. In zagotovljeno nam je, da to, kar se Bog nameni, tudi izpelje. (Izaija 55:11) Kakšen je torej bil Božji prvotni namen s človeštvom in kako ga bo izpolnil?

Božji večni namen z zemljo

Bog Jehova je zemljo ustvaril z določenim namenom. »Tako pravi GOSPOD, stvarnik nebes (on sam je Bog!), obrazovatelj zemlje in stvaritelj njen; on jo je utrdil, ni je ustvaril puste, ampak upodobil jo je v prebivanje: Jaz sem GOSPOD in drugega ni nobenega.« (Izaija 45:18) Torej je zemljo ustvaril posebej za to, da bi na njej živeli ljudje. Še več, ustvaril jo je zato, da bi bila človeštvu večen dom. »Postavil je zemljo na podstave njene, da se ne gane na večne čase.« (Psalm 104:5; 119:90)

Božji namen glede zemlje pa je prav tako razviden iz naloge, ki jo je dal prvemu človeškemu paru. Adamu in Evi je rekel: »Plodita in množita se in napolnita zemljo ter podvrzita si jo, in gospodujta ribam morskim in pticam nebeškim in vsem zverem, lazečim po zemlji.« (1. Mojzesova 1:28) Zemlja, ki jo je Bog zaupal Adamu in Evi, naj bi bila večen dom zanju in za njuno potomstvo. »Nebesa so nebesa GOSPODOVA,« je veliko stoletij kasneje izjavil psalmist, »a zemljo je dal sinom človeškim.« (Psalm 115:16)

 Da bi se ta čudoviti obet uresničil, morajo vsi, tako Adam in Eva kot tudi njuni potomci, sprejeti Boga Jehova, ki je Stvarnik in Življenjedajalec, za svojega Vrhovnega gospoda in mu biti poslušni. Jehova glede tega ni pustil nikakršnega dvoma, ko je človeku zapovedal: »Od vsega drevja s tega vrta prosto jej; a od drevesa spoznanja dobrega in hudega, od tega ne jej: zakaj tisti dan, ko bodeš jedel od njega, gotovo zapadeš smrti!« (1. Mojzesova 2:16, 17) Da bi Adam in Eva lahko še naprej živela v edenskem vrtu, bi morala poslušati to enostavno in jasno izrečeno zapoved. S tem bi pokazala, da sta hvaležna za vse, kar je nebeški Oče storil zanju.

Ko sta to zapoved prekršila in se tako namerno uprla Bogu, sta v resnici obrnila hrbet tistemu, ki jima je priskrbel vse, kar sta imela. (1. Mojzesova 3:6) S tem prelepega rajskega doma nista zapravila samo zase, temveč tudi za njuno potomstvo. (Rimljanom 5:12) Ali je neposlušnost prvega para ogrozila namen, ki ga je imel Bog, ko je ustvaril zemljo?

Bog, ki se ne spreminja

Bog je po svojem preroku Malahiju objavil: »Jaz, Jehova, se ne izpreminjam.« (Malahija 3:6) Francoski biblicist L. Fillion je med drugim pripomnil, da je ta izjava tesno povezana z izpolnitvijo Božjih obljub. »Jehova bi lahko svoje uporno ljudstvo uničil,« je napisal Fillion, »toda ker svojih obljub ne spreminja, bo navzlic vsemu ostal zvest obljubam iz preteklosti.« Bog svojih obljub, pa naj jih je dal posamezniku, narodu ali vsemu človeštvu, ne bo pozabil, temveč jih bo ob svojem času izpolnil. »Spominja se vekomaj zaveze svoje, besede, ki jo je zapovedal do tisoč rodov.« (Psalm 105:8)

Kako pa smo lahko prepričani, da Jehova svojega prvotnega namena glede zemlje ni  spremenil? O tem smo lahko prepričani zato, ker je ta Božji namen, torej da bo zemljo dal poslušnemu človeštvu, velikokrat omenjen v Božji navdihnjeni Besedi, Bibliji. (Psalm 25:13; 37:9, 22, 29, 34; vse NW) Poleg tega Sveto pismo za ljudi, ki jih Jehova blagoslavlja, pravi, da prebivajo na varnem ter da vsak sedi »pod svojo trto in pod svojo smokvo«, ne da bi jih kdo »strašil«. (Miha 4:4; Ezekiel 34:28) Ti, ki jih bo izbral Jehova, bodo »zidali [. . .] hiše ter v njih prebivali, in sadili vinograde in jedli njih sad«. Mir bodo uživali celo z divjimi živalmi. (Izaija 11:6–9; 65:21, 25)

V Bibliji pa je predslika Božje obljube predstavljena še drugače. Med vladanjem kralja Salomona je izraelski narod užival obdobje miru in blaginje. Pod njegovo vlado sta ‚Juda in Izrael prebivala brez skrbi, vsak pod svojo trto in pod svojo smokvo, od Dana do Bersebe vse dni Salomonove‘. (1. kraljev 4:25) V Bibliji piše, da je Jezus »večji od Salomona«. In psalmist je o Jezusovi vladi preroško objavil: »Pravični bode v cvetu ob času njegovem, in mirú bo obilost, dokler ne izgine luna.« Takrat bo ‚preobilo žita v deželi, do vrhov gorá‘. (Luka 11:31; Psalm 72:7, 16)

Bog Jehova je zvest svoji besedi, zato za obljubljeno dediščino ne bo samo poskrbel, temveč jo bo tudi v vsej njeni lepoti obnovil. V Razodetju 21:4 nam Božja Beseda pravi, da bo Bog v obljubljenem novem svetu ljudem »obrisal [. . .] vse solze z oči in smrti ne bo več, pa tudi žalovanja, vpitja in bolečine ne bo več«. Obljubljen je torej pravi raj. (Luka 23:43)

Kako dobiti obljubljeno dediščino

Zemlja bo spremenjena v raj pod vlado, ki svojo oblast izvaja iz nebes, namreč pod Kraljestvom, katerega kralj je Jezus Kristus. (Matej 6:9, 10) Kraljestvo bo najprej ‚pokončalo tiste, ki pokončujejo zemljo‘. (Razodetje 11:18; Daniel 2:44) Nato bo Jezus Kristus kot »Knez miru« izpolnil naslednje preroške besede: »Pomnoževanju njegovega vladarstva in miru ne bode konca.« (Izaija 9:6, 7) Pod tem Kraljestvom bodo imeli milijoni ljudi, tudi tisti, ki bodo ponovno obujeni v življenje, priložnost, da podedujejo zemljo. (Janez 5:28, 29; Apostolska dela 24:15)

 Kdo se bo lahko veselil te čudovite dediščine? Razmislite o Jezusovih besedah: »Srečni tisti, ki so blage narave, ker bodo podedovali zemljo.« (Matej 5:5) Kaj pa pomeni biti blage narave oziroma krotek? Človek, ki je »krotek« oziroma »blag«, je v slovarjih opisan kot nežen, skromen, poslušen, miren, celo plah. Toda izvirna grška beseda pomeni veliko več. Ta beseda »obsega nežnost«, je napisal William Barclay v New Testament Wordbook, »toda za to nežnostjo stoji jeklena moč«. Izraža stališče, zaradi katerega lahko človek prenaša krivico, ne da bi zameril oziroma pomislil na maščevanje. Vse to pa zato, ker ima dober odnos z Bogom, in ravno to je zanj vir moči. (Izaija 12:2; Filipljanom 4:13)

Krotek človek ponižno sprejme Božja merila na vseh področjih v svojem življenju; ne vztraja pri tem, da bi ravnal po svoje ali po mnenju drugih ljudi. Poleg tega se je tudi pripravljen učiti od Jehova. Psalmist David je napisal: »[Jehova] vodi krotke, da hodijo po pravici, in krotke uči pot svoj.« (Psalm 25:9; Pregovori 3:5, 6)

Ali boste med ‚krotkimi‘, ki bodo podedovali zemljo? Z marljivim preučevanjem Božje Besede spoznavajte Jehova in njegovo voljo ter naučeno udejanjajte. Tako se boste lahko tudi vi veselili, da boste podedovali zemeljski raj in v njem živeli vso večnost. (Janez 17:3)

[Slike na strani 5]

Božji namen z zemljo je razviden iz naloge, ki jo je Bog dal Adamu in Evi

[Sliki na straneh 6, 7]

Mir in varnost med Salomonovim kraljevanjem sta predslika obljubljene dediščine

[Vir slike]

Ovce in hrib v ozadju: Pictorial Archive (Near Eastern History) Est.; arabski oriks: Hai-Bar, Yotvata, Israel; orač: Garo Nalbandian

[Slika na strani 7]

Pravični novi svet je pred nami – ali boste tam?