O svojem prepričanju se je pogovarjala s sošolci

ALI želiš sošolcem pomagati, da bi bolje razumeli tvoje biblijsko prepričanje? Magdalena, 18-letna srednješolka iz Poljske, je Jehovova priča in se s sošolci pogosto pogovarja o svojem verskem prepričanju. Zato jo večkrat sprašujejo ‚Kaj pomeni biti Jehovova priča?‘, ‚Ali ne verjamete v Jezusa Kristusa?‘ in podobno. Kaj je glede tega storila? Molila je k Jehovu za vodstvo in ravnala skladno s svojimi molitvami. (Jakob 1:5)

Nekega dne je učiteljico, ki spoštuje njeno prepričanje, zaprosila, ali lahko razredu pokaže videokaseto Jehovove priče – organizacija za tem imenom. * Učiteljica se je strinjala. Zatem je Magdalena sošolcem dejala: »S prijateljem se dogovarjam, da bi pred razredom imela 90-minutni program s predstavitvijo videokasete in razpravo o Jehovovih pričah. Ali boste prišli?« Vsi so pritrdili. Magdalena se je skupaj z Wojciechom, izkušenim polnočasnim evangelizatorjem, pričela pripravljati na ta projekt.

Načrtovala sta, da bosta pričela z 20-minutnim govorom na temelju brošure Kdo so Jehovove priče? Kaj verujejo? *, zatem pa naj bi nadaljevala razpravo z vprašanji in odgovori. Nato bi v šolski knjižnici predvajala videokaseto. Vsakemu učencu v razredu sta namenila darilo: veliko kuverto z nekaj brošurami, s knjigo Učinkoviti odgovori na vprašanja mladih * ter z nekaj traktati in revijami.

Na dan predstavitve je bilo med navzočimi 14 sošolcev in sošolk, učiteljica in še štirje drugi učenci, ki so bili takrat slučajno v knjižnici. Wojciech je najprej pojasnil, da je veliko poljskih pesnikov in pisateljev v svojih delih omenilo Božje ime Jehova. Zatem je opozoril, da je Božje ime tudi v nekaterih starejših katoliških katekizmih. Ko je pojasnjeval novodobno dejavnost Jehovovih prič, je pokazal brošure različnih podružničnih uradov in fotografije več zborskih dvoran.

Nato se je pričela živahna razprava. Magdalena in Wojciech sta na vprašanja odgovarjala z Biblijo. To je na navzoče naredilo velik vtis in jih prepričalo, da Jehovove priče ne učijo lastnih zamisli. Kakšna vprašanja so med drugim postavljali in kako sta nanje odgovorila?

Vprašanje: Biblija je polna nejasnih izrazov in metafor, ki jih je mogoče razlagati na več načinov. Kako je torej mogoče živeti v skladu z njo?

Odgovor: Nekateri pravijo, da je Biblija kakor violina, na katero lahko igraš katero koli melodijo. Toda recimo, da bi želeli ugotoviti, kaj neki pisec misli z določenimi besedami. Ali ne bi bilo najboljše, da bi ga to kar vprašali? Nasprotno od mrtvih piscev  človeških del je Avtor Biblije, Bog Jehova, živ. (Rimljanom 1:20; 1. Korinčanom 8:5, 6) Pravo razlago nekega svetopisemskega stavka se lahko ugotovi iz sobesedila. Poleg tega je v Bibliji pogosto ista tema obravnavana na več mestih, zato je koristno, če ta mesta med seboj primerjamo. Tako lahko dovolimo, da naše misli vodi Bog, kakor bi nam on pojasnjeval svetopisemski stavek. Ali se vam ne zdi, da lahko tako spoznamo Božjo voljo, kot je ta razkrita v Bibliji, in živimo v skladu z njo?

Vprašanje: Kakšna je razlika med kristjani in Jehovovimi pričami?

Odgovor: Mi smo kristjani! Toda Jehovove priče ne le pravimo, da smo kristjani, temveč si tudi prizadevamo živeti v skladu s tem, kar verjamemo in kar nas Bog uči v našo korist. (Izaija 48:17, 18) Ker vsi nauki Prič temeljijo na Bibliji, vemo, da imamo resnico. (Matej 7:13, 14, 21–23)

Vprašanje: Zakaj pristopate k popolnim tujcem in se hočete z njimi na vsak način pogovarjati? Ali s tem ne vsiljujete drugim svoje vere?

Odgovor: Ali mislite, da je narobe, če te kdo na ulici prijazno nagovori in vpraša za mnenje glede česa? (Jeremija 5:1; Zefanija 2:2, 3) (Wojciech in Magdalena sta zatem prikazala, kako sta mimoidočega vprašala, ali je Bogu mar za tiste, ki so bili žrtve nedavne poplave na Poljskem.) Ko nam oseba pove svoje mnenje, opozorimo na Biblijo. Če se kdo noče pogovarjati, se od njega vljudno poslovimo in gremo naprej. (Matej 10:11–14) Ali je to siljenje drugih v pogovor? Ali pa menite, da naj se ljudje ne bi več pogovarjali?

Vprašanje: Zakaj ne praznujete praznikov?

Odgovor: Obhajamo edini dogodek, za katerega nam Biblija zapoveduje, naj se ga spominjamo: slovesnost v spomin na smrt Jezusa Kristusa. (1. Korinčanom 11:23–26) Kar pa se tiče izvora praznikov, si lahko to preberete v enciklopedijah in drugih zanesljivih virih. Če boste to storili, boste takoj razumeli, zakaj takšnih dogodkov ne praznujemo. (2. Korinčanom 6:14–18)

Odgovorila sta še na mnogo drugih vprašanj. Razprava se je tako zavlekla, da sta morala predstavitev videokasete prestaviti.

Kako so se učenci odzvali? Naj nam to pove Magdalena: »Presenečena sem bila, da so nekateri sošolci, ki so se navadno norčevali in se posmehovali drugim, postavljali resna vprašanja. Čeprav so trdili, da so ateisti, so med razpravo izrazili vero v Boga!« Navzoči so radi sprejeli darila. Tako sta jim razdelila skupaj 35 knjig, 63 brošur in 34 revij.

Ta projekt je res obrodil dobre sadove! Magdalenini sošolci niso le bolje spoznali Jehovovih prič in jih pričeli razumeti, temveč so mnogi od teh mladih tudi začeli razmišljati o smotru življenja. Zakaj si ne bi prizadeval pomagati svojim sošolcem, da bi več izvedeli o tem, kar veruješ?

[Podčrtna opomba]

[Slika na strani 31]

Magdalena in Wojciech se pripravljata na razpravo