Vprašanja bralcev

Apostol Janez je napisal, da »dovršena ljubezen strah odganja«. Kaj je »dovršena ljubezen« in kakšen »strah« odganja?

»V ljubezni ni strahu,« je napisal apostol Janez, »temveč dovršena ljubezen strah odganja, ker strah deluje kot ovira. Resnično, kdor je pod vplivom strahu, v ljubezni ni postal dovršen.« (1. Janezovo 4:18)

Iz sobesedila je razvidno, da je Janez razpravljal o govorjenju brez zadržkov. Natančneje rečeno, razpravljal je o tem, kako je ljubezen do Boga povezana s tem, da z Njim govorimo brez zadržkov. To se vidi iz 17. vrstice, kjer beremo: »Tako je ljubezen pri nas postala dovršena, da bi na dan sodbe lahko govorili brez zadržkov.« To, koliko kristjan ljubi Boga in občuti Njegovo ljubezen, neposredno vpliva na to, ali v molitvi k Bogu govori brez zadržkov ali ne.

Izraz »dovršena ljubezen« je pomenljiv. V Bibliji grška beseda, ki je tu prevedena z »dovršena«, ne pomeni vedno absolutne dovršenosti oziroma popolnosti v najvišji meri, temveč pogosto pomeni tudi relativno popolnost. Jezus je denimo v govoru na gori rekel: »Bodite torej popolni, kakor je popoln vaš nebeški Oče.« Svojim sledilcem je dejal, da bi bila njihova ljubezen nepopolna, nezadostna in pomanjkljiva, če bi ljubili samo tiste, ki ljubijo njih. Ljubezen bi morali izpopolniti oziroma jo narediti dovršeno s tem, da bi ljubili celo svoje sovražnike. Podobno je tudi Janez, ko je pisal o ‚dovršeni ljubezni‘, govoril o ljubezni do Boga, ki izvira iz vsega srca, je popolnoma razvita in zajema vse vidike posameznikovega življenja. (Matej 5:46–48; 19:20, 21)

Kadar se kristjan bliža Bogu v molitvi, se dobro zaveda, da je grešen in nepopoln. Vendar če ima ljubezen do Boga popolnoma razvito in če tudi popolnoma občuti Božjo ljubezen, ga strah pred obsodbo ali zavrnitvijo ne ovira. Prav nasprotno, brez zadržkov pove, kar mu leži na srcu, ter prosi za odpuščanje na podlagi odkupne žrtve, ki jo je Bog ljubeče priskrbel po Jezusu Kristusu. Prepričan je, da Bog njegove prošnje usliši.

Kako pa lahko posameznik ‚v ljubezni postane dovršen‘ ter s tem ‚odžene‘ strah pred obsodbo ali zavrnitvijo? »Kdor koli pa njegovo [Božjo] besedo izpolnjuje, v njem je ljubezen do Boga resnično postala dovršena,« je rekel apostol Janez. (1. Janezovo 2:5) Razmislite o naslednjem: Če nas je Bog ljubil, ko smo bili še grešniki, ali nas ne bo toliko bolj ljubil, če se zares pokesamo in marljivo ‚izpolnjujemo njegovo besedo‘? (Rimljanom 5:8; 1. Janezovo 4:10) Res, vse dokler smo zvesti, smo lahko enako prepričani, kakor je bil apostol Pavel, ki je o Bogu dejal: »Zakaj nam ne bi ta, ki celo lastnemu Sinu ni prizanesel, temveč ga je izročil za vse nas, z njim prijazno dal tudi vse drugo?« (Rimljanom 8:32)