Ali lahko upate na raj?

»Poznam človeka, zedinjenega s Kristusom, ki [. . .] je bil vzet v raj.« (2. KORINČANOM 12:2–4)

1. Katere biblijske obljube so za mnoge privlačne?

RAJ. Ali se še spomnite, kako ste se počutili, ko ste prvič slišali za Božjo obljubo o zemeljskem raju? Ko ste se učili o tem, da bodo ‚izpregledale oči slepim in se gluhim odprla ušesa in bo puščava‘ bujno zacvetela? Kaj pa, ko ste slišali za prerokbo, da bo volk prebival z jagnjetom in leopard s kozličem? Ali ni bilo vznemirljivo brati o tem, da bodo vaši ljubljeni, ki so umrli, oživeli in bodo lahko za vedno ostali v tem raju? (Izaija 11:6; 35:5, 6; Janez 5:28, 29)

2., 3. a) Zakaj lahko rečemo, da biblijsko upanje ni neutemeljeno? b) Kateri dodatni razlog za upanje imamo?

² Vaše upanje ni neutemeljeno. Za to, da verjamete biblijskim obljubam o takšnem raju, imate dober razlog. Povsem na primer zaupate besedam, ki jih je Jezus rekel zločincu na kolu: »Boš z menoj v raju.« (Luka 23:43) Verjamete obljubi: »Po njegovi obljubi pričakujemo nova nebesa in novo zemljo, v katerih bo bivala pravičnost.« Zaupate tudi obljubi, da bo Bog obrisal solze, da ne bo več smrti, pa tudi žalosti, vpitja in bolečine ne. To pomeni, da bo na zemlji zopet raj! (2. Petrovo 3:13; Razodetje 21:4)

³ Še en razlog za rajsko upanje pa je to, čemur danes pripadamo kristjani po vsem svetu. In kaj je to? Bog je ustvaril duhovni raj in vanj privedel svoje ljudstvo. Izraz »duhovni raj« se morda zdi abstrakten oziroma ga je težko doumeti, vendar je bil takšen raj napovedan in tudi zares obstaja.

Videnje o raju

4. Katero videnje je omenjeno v Drugem pismu Korinčanom 12:2–4 in kdo ga je verjetno imel?

⁴ Upoštevajmo, kaj je glede tega napisal apostol Pavel: »Poznam človeka, zedinjenega s Kristusom, ki je bil [. . .] kot tak vzet v tretja nebesa. Res, poznam takšnega človeka (ali v telesu ali ločen od telesa, tega ne vem, Bog ve), da je bil vzet v raj in je slišal neizrekljive besede, ki jih človeku ni dovoljeno govoriti.« (2. Korinčanom 12:2–4) Ta odlomek je takoj za vrsticami, v katerih Pavel brani svoje apostolstvo. In Biblija razen Pavla, ki nam o tem pripoveduje, ne omenja nobenega drugega človeka, ki bi imel takšno izkušnjo. Verjetno je torej ravno on imel to videnje. Za kakšen »raj« je pravzaprav šlo v tej njegovi nadnaravni izkušnji? (2. Korinčanom 11:5, 23–31)

5. Česa Pavel ni videl in za kakšen »raj« je torej šlo?

⁵ Sobesedilo ne namiguje na to, da bi se »tretja nebesa« nanašala na atmosfero našega planeta, niti na vesolje ali na katero koli vzporedno vesolje, katerih obstoj domnevajo nekateri astrofiziki. V Bibliji se s številom tri pogosto kaj poudari ali podkrepi. (Propovednik 4:12; Izaija 6:3; Matej 26:34, 75; Razodetje 4:8) To, kar je Pavel videl v videnju, je bilo torej nekaj povzdignjenega oziroma vzvišenega. Bilo je nekaj duhovnega.

6. Kateri zgodovinski razvoj dogodkov nam pomaga razumeti Pavlovo videnje?

⁶ Pri razumevanju Pavlovega videnja nam pomagajo zgodnejše biblijske prerokbe. Bog se je, ko se mu je njegovo staroveško ljudstvo izneverilo, odločil, da bo Babiloncem dovolil napasti Juda in Jeruzalem. To je glede na biblijsko  kronologijo doseglo vrhunec v uničenju leta 607 pr.n.št. Prerokovano je bilo, da bo dežela opustošena 70 let, nato pa bo Bog skesanim Judom dovolil, da se vrnejo in obnovijo pravo čaščenje. To se je začelo izpolnjevati leta 537 pr.n.št. (5. Mojzesova 28:15, 62–68; 2. kraljev 21:10–15; 24:12–16; 25:1–4; Jeremija 29:10–14) Kaj pa se je zgodilo z deželo? V njej se je med temi 70 leti razraslo divje rastlinje, razširila so se suha področja in dežela je postala prebivališče šakalov. (Jeremija 4:26; 10:22) Vendar pa je bilo obljubljeno: »Da, GOSPOD bo potolažil hčer sionsko, potolažil bo vse njene razvaline. Iz puščave bo naredil raj, iz pustinje GOSPODOV vrt.« (Izaija 51:3, SSP)

7. Kaj naj bi se zgodilo po 70 letih opustošenosti?

⁷ To se je zgodilo po 70 letih. Razmere so se zaradi Božjega blagoslova spremenile na boljše. Zamislite si naslednji prizor: »Veselila se bosta puščava in samotni kraj, in radovala se bo pustinja in cvela kakor roža. Prekrasno bo cvela in se radovala v samem radovanju in petju; [. . .] hromec [bo] skakal kakor jelen in nemega jezik bo prepeval; zakaj privrele so v puščavi vode in potoki v samoti. Peščeno zrcaljenje se je izpremenilo v jezero in žejna tla v vrelce vodá; v brlogu šakalov, kjer leže, bode trava s trstjem in bičjem.« (Izaija 35:1–7)

Prenovljeno in preobraženo ljudstvo

8. Kako vemo, da se 35. poglavje Izaijeve knjige osredinja na ljudi?

⁸ Kakšna preobrazba! Opustošena dežela se spremeni v raj. Vendar pa so te in druge zanesljive prerokbe kazale tudi na spremembo pri ljudeh, podobno tej, ko opustošena dežela postane rodovitna. Zakaj lahko to rečemo? Izaija se je denimo osredinil na ‚odrešence GOSPODOVE‘, ki naj bi se vrnili v svojo deželo »s petjem« ter postali ‚veseli in radostni‘. (Izaija 35:10) Te besede se ne nanašajo na dobesedno zemeljsko področje, temveč na ljudi. Poleg tega je Izaija glede vrnitve ljudstva na Sion nekje drugje še napovedal: »Imenovali se bodo Hrasti pravičnosti, GOSPODOV nasad [. . .]. Saj kakor zemlja poraja svojo rast [. . .], tako bo Gospod Bog dal poganjati pravičnost in hvalo pred vsemi narodi.« Izaija je glede Božjega ljudstva še rekel: »GOSPOD te bo vodil vedno [. . .] in kosti tvoje naredil čile; in bodeš kakor namočen vrt.« (Izaija 58:11; 61:3, 11, SSP; Jeremija 31:10–12) Kakor naj bi se  torej zboljšale razmere na dobesednem zemeljskem področju, tako naj bi prišlo do sprememb tudi pri prenovljenem judovskem ljudstvu.

9. Kateri »raj« je Pavel videl in kdaj je začel obstajati?

⁹ Ta zgodovinski vzorec nam pomaga razumeti, kaj je to, kar je Pavel videl v videnju. Med drugim je to krščanska občina, ki jo je imenoval »Božje polje, ki se ga obdeluje«. In ta občina naj bi bila rodovitna. (1. Korinčanom 3:9) Kdaj pa naj bi se videnje izpolnilo? Pavel je to, kar je videl, poimenoval ‚razodetje‘, nekaj, kar naj bi se zgodilo v prihodnosti. Vedel je, da bo po njegovi smrti prišlo do velikega odpada. (2. Korinčanom 12:1; Apostolska dela 20:29, 30; 2. Tesaloničanom 2:3, 7) Odpadniki so res prevladali in bilo je videti, da so prave kristjane zasenčili. V tem času bi prave kristjane težko primerjali s cvetočim vrtom. Vendar pa naj bi prišel čas, ko bo pravo čaščenje zopet povišano. Božje ljudstvo bo prenovljeno in »pravični [bodo] v kraljestvu svojega Očeta svetili tako živo kakor sonce«. (Matej 13:24–30, 36–43) To se je dejansko zgodilo nekaj let po ustanovitvi Božjega kraljestva v nebesih. In z desetletji je postalo zelo očitno, da Božje ljudstvo živi v duhovnem raju, o katerem je imel Pavel videnje.

10., 11. Zakaj lahko kljub naši nepopolnosti rečemo, da smo v duhovnem raju?

¹⁰ Vsi se dobro zavedamo, da smo nepopolni, zato nas ne preseneča, da se občasno pojavijo problemi, tako kot so se pojavili med kristjani v Pavlovih dneh. (1. Korinčanom 1:10–13; Filipljanom 4:2, 3; 2. Tesaloničanom 3:6–14) Toda razmislite o duhovnem raju, v katerem danes živimo. Nekoč smo bili duhovno bolni, zdaj pa smo duhovno ozdravljeni. Nekoč smo stradali, sedaj pa imamo v duhovnem smislu vsega v obilju. Božje ljudstvo ne životari v neki pusti duhovni deželi, ampak uživa Božje odobravanje in blagoslove. (Izaija 35:1, 7) Nismo zaslepljeni z gosto duhovno temo, temveč vidimo luč svobode in Božje naklonjenosti. Mnogi, ki so bili tako rekoč gluhi za biblijske prerokbe, zdaj prisluhnejo Svetemu pismu in ga razumejo. (Izaija 35:5) Milijone Jehovovih prič po svetu je na primer vrstico za vrstico preučilo Danielovo prerokovanje. Nato so podrobno pregledali vsako poglavje biblijske knjige Izaija. Ali ni ta poživljajoča duhovna hrana dokaz za to, da živimo v duhovnem raju?

¹¹ Pomislite tudi na osebnostne spremembe, ki jih naredijo iskreni ljudje iz vseh družbenih okolij, ko si prizadevajo razumeti in udejanjati to, kar piše v Božji Besedi. Pravzaprav  se trudijo odpraviti živalske lastnosti, ki so bile včasih zanje značilne. Morda ste tudi sami uspešno premagali kakšno slabost, podobno kot so jo vaši duhovni bratje in sestre. (Kološanom 3:8–14) Ko se torej družite z občino Jehovovih prič, se družite z ljudmi, ki so postali miroljubnejši in prijetnejši. Resda še niso popolni, toda težko bi jih opisali kot razjarjene leve ali hude zveri. (Izaija 35:9) Na kaj kaže ta miroljubna duhovna bratovščina? Nedvomno na to, da smo v duhovnem stanju, ki ga upravičeno imenujemo duhovni raj. In ta naš duhovni raj predpodablja zemeljski raj, v katerem bomo živeli, če bomo ostali zvestovdani Bogu.

12., 13. Kaj moramo delati, da bi ostali v našem duhovnem raju?

¹² Toda nečesa ne smemo spregledati. Bog je Izraelcem naročil: »Držite vso zapoved, ki vam jo danes zapovedujem, da bodete močni ter obvladate deželo, ko pridete vanjo.« (5. Mojzesova 11:8) V Tretji Mojzesovi knjigi 20:22, 24 je omenjena ista dežela: »Pazite [. . .] na vse postave moje in na vse sodbe moje ter jih izpolnjujte, da vas ne izbljuje dežela, v katero vas vodim, da boste v njej prebivali. A vam sem rekel: Vi podedujte njih deželo, ker vam jo hočem dati, da jo posedete, deželo, ki v njej teče mleko in med.« Da, to, ali bo Obljubljena dežela ostala Izraelcem v lasti, je bilo odvisno od tega, ali bodo v dobrem odnosu z Bogom Jehovom. Ker pa Izraelci Boga niso ubogali, je ta dovolil, da so jih premagali Babilonci in odvedli iz njihove dežele.

¹³ V našem duhovnem raju se lahko marsičesa veselimo. Takšno okolje ugaja očem in pomirja. Smo v miru s kristjani, ki so se potrudili odpraviti živalske lastnosti ter si prizadevajo biti prijazni in so pripravljeni pomagati. Toda za to, da bi v duhovnem raju ostali, ni dovolj, da smo v dobrem odnosu le z njimi. V dobrem odnosu moramo biti tudi z Jehovom in izpolnjevati njegovo voljo. (Miha 6:8) V duhovni raj smo sicer prišli prostovoljno, toda če se ne trudimo ohraniti svojega odnosa z Bogom, nas lahko zanese iz raja ali pa smo iz njega pregnani.

14. Kaj nam bo pomagalo ostati v duhovnem raju?

¹⁴ Pri tem je pomembno tudi to, da se še naprej krepimo z Božjo Besedo. Bodimo pozorni na figurativni opis iz Psalma 1:1–3: »Blagor možu, ki ne hodi po svetu brezbožnih [. . .]. Temuč veselje njegovo je v postavi GOSPODOVI in postavo njegovo premišljuje noč in dan. Je namreč kakor drevo, zasajeno ob potokih vodá, ki rodi svoj sad ob svojem času in ki mu listje ne uvene, in karkoli počenja, se mu posreči.« Poleg tega nas v tem duhovnem raju z duhovno hrano oskrbujejo tudi na Bibliji temelječe publikacije zvestega in preudarnega sužnja. (Matej 24:45–47)

Izostrite si pogled na raj

15. Zakaj Mojzes ni mogel voditi Izraelcev v Obljubljeno deželo, toda kaj je videl?

¹⁵ Premislite še o enem predokusu raja. Izraelci so že 40 let tavali po pustinji, ko jih je Mojzes povedel na Moabske planjave, vzhodno od Jordana. Ker pa je pred tem storil napako, se je Jehova odločil, da Mojzes Izraelcev ne bo vodil čez Jordan. (4. Mojzesova 20:7–12; 27:12, 13) Mojzes je Boga rotil: »Daj, prosim, da grem čez Jordan in vidim to dobro deželo na oni strani.« V deželo sicer ni vstopil, vendar ko se je povzpel na goro Pizgo in videl različne dele dežele, mu je bilo gotovo jasno, da je to ‚dobra dežela‘. Kaj mislite, kakšna je bila ta dežela? (5. Mojzesova 3:25–27)

16., 17. a) V čem je bila Obljubljena dežela v starem času drugačna, kakor je danes? b) Zakaj lahko verjamemo, da je bila Obljubljena dežela nekoč kakor raj?

¹⁶ Če ste si predstavo o Obljubljeni deželi ustvarili na podlagi tega, kakšna je ta povečini videti zadnje čase, si morda zamišljate  pusto deželo peska, skalnatih puščav in žgoče vročine. Toda upravičeno lahko verjamemo, da je bila v biblijskih časih celotna pokrajina precej drugačna. Strokovnjak za vodo in tla dr. Walter C. Lowdermilk je v reviji Scientific American pojasnil, da je zemlja na tem področju »poškodovana zaradi tisočletnega izkoriščanja«. Ta agronom je napisal: »‚Puščava‘, ki je nadomestila svojčas cvetočo deželo, je delo ljudi, in ne narave.« Pravzaprav so njegove raziskave pokazale, da »je bila ta dežela nekdaj raj za pastirje«. Vse več je dokazov, da je to, kar je bilo nekoč »raj za pastirje«, uničil človek s svojim izkoriščanjem. *

¹⁷ Če razmislite o tem, kar ste prebrali v Bibliji, lahko povsem logično sklenete, da je bila Obljubljena dežela pravi raj. Spomnite se, kaj je Jehova po Mojzesu zagotovil ljudstvu: »Dežela, kamor potujete, da se je polastite, je dežela hribov in dolin in pije vodo od dežja z neba; dežela je, za katero skrbi GOSPOD, tvoj Bog.« (5. Mojzesova 11:8–12)

18. Kakšno predstavo o Obljubljeni deželi so si pregnani Izraelci lahko ustvarili na podlagi besed iz Izaija 35:2?

¹⁸ Obljubljena dežela je bila tako lepa, zelena in rodovitna, da že samo ob omembi nekaterih področij pomislimo na rajske razmere. To je jasno iz prerokbe, zapisane v 35. poglavju Izaija, ki se je prvič izpolnila, ko so se Izraelci vrnili iz Babilona. Izaija je napovedal: »Prekrasno bo cvela in se radovala v samem radovanju in petju; slava libanonska ji bo dana, lepota Karmela in Sarona. Gledali bodo slavo GOSPODOVO, lepoto Boga našega.« (Izaija 35:2) Izraelcem je omemba Libanona, Karmela in Sarona verjetno v spomin priklicala pomirjajočo in prelepo podobo.

19., 20. a) Opišite področje staroveškega Sarona. b) Kako lahko med drugim okrepimo svoje upanje na raj?

¹⁹ Razmislite o Saronu, obalni ravnini med Samarijskim hribovjem in Velikim oziroma Sredozemskim morjem. (Glej fotografijo na strani 10.) Ta pokrajina je bila znana po lepoti in rodovitnosti. Ker je bila dobro namočena, je bila primerna za pašo, severne predele pa so prekrivali še hrastovi gozdovi. (1. letopisov 27:29; Visoka pesem 2:1; Izaija 65:10) Besede iz Izaija 35:2 so torej napovedovale obnovo in dežela naj bi zacvetela v vsej svoji lepoti ter postala kakor raj. Ta prerokba je merila tudi na čudovit duhovni raj, skladno s tem, kar je Pavel kasneje videl v videnju. Končno pa nam ta prerokba skupaj z drugimi okrepi upanje na zemeljski raj.

 ²⁰ Ko bivamo v duhovnem raju, ga čedalje bolj cenimo, hkrati pa se nam tudi krepi upanje na zemeljski raj. Kako pa? Tako, da se trudimo to, kar beremo v Bibliji, vedno bolje razumeti. V biblijskih opisih in prerokbah so pogosto omenjena določena zemljepisna področja. Ali bi želeli več izvedeti o tem, kje so ležala in kako so bila povezana z drugimi področji? V naslednjem članku bomo pregledali, kako vam lahko to uspe in tudi koristi.

[Podčrtna opomba]

Ali se spomnite?

• O katerem ‚raju‘ je apostol Pavel imel videnje?

• Kako se je to, kar je zapisano v 35. poglavju Izaija, prvič izpolnilo in kako je povezano s Pavlovim videnjem?

• Kako lahko še bolj cenimo naš duhovni raj in si okrepimo upanje na zemeljski raj?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 10]

Saronska planjava, rodovitno področje Obljubljene dežele

[Vir slike]

Pictorial Archive (Near Eastern History) Est.

[Slika na strani 12]

Mojzesu je bilo jasno, da je to ‚dobra dežela‘