Prizadevanje za duhovne vrednote nam koristi

»Kdor ljubi srebro, ne bo nikoli srebra sit, in kdor ljubi bogastvo, ne dobi nikdar dosti.« (Propovednik 5:10)

PREOBREMENJENOST z delom lahko pripelje do stresa, stres pa lahko povzroči zdravstvene težave, kar se včasih konča s smrtjo. V mnogih deželah zaradi razveze družine razpadejo. Vse prevečkrat je za takšne tragedije kriva pretirana skrb za gmotne dobrine. Posameznik, čigar življenje se vrti okrog pridobivanja imetja, bo neglede na posledice morda hotel vedno več, namesto da bi užival v tem, kar že ima. V neki knjigi za samopomoč piše: »Biti v koraku s sosedom je nacionalni hobi, pa čeprav je sosed deloholik in pri svojih triinštiridesetih tik pred srčnim infarktom.«

Človek, ki si želi več, lahko postane nenasiten, kar ga oropa vsakršnega veselja, ki bi ga sicer lahko okušal. To človeško slabost pogosto izkorišča vplivna sila – oglaševanje! Televizijski programi so prepolni oglasov, ki vas spodbujajo, da kupite stvari, ki jih najbrž ne  potrebujete in si jih verjetno niti ne morete privoščiti. Vse to lahko povzroči znatno škodo.

Nebrzdano zadovoljevanje lastnih želja lahko ima za nas komaj opazne, vendar pogubne posledice, tako telesne kot moralne. Modri kralj Salomon je denimo pripomnil: »Srce mirno je življenje vsemu telesu.« (Pregovori 14:30) V nasprotju s tem pa si lahko zaradi prevelikega naprezanja, zaskrbljenosti in pritiskov ob kopičenju gmotnega bogastva uničimo zdravje in zapravimo srečo. Kadar v življenju prevladujejo gmotni cilji, trpijo tudi medsebojni odnosi. Ko pa se poslabša družinsko in družabno življenje posameznika, se poslabša tudi kakovost njegovega življenja na splošno.

Vzvišenost duhovnih vrednot

»Ne oblikujte se več po tej stvarnosti,« je pred stoletji spodbudil apostol Pavel. (Rimljanom 12:2) Svet ima rad tiste, ki se prilagajajo njegovim vrednotam. (Janez 15:19) Vzdramiti želi vaše čute – vid, tip, okus, voh in sluh – želi, da bi sprejeli pridobitniški življenjski slog. Poudarja »želje oči«, zato da bi se vi in drugi gnali za gmotnim dobičkom. (1. Janezovo 2:15–17)

Toda obstajajo vrednote, ki so pomembnejše od denarja, slovesa in gmotnega bogastva. Pred več stoletji si je kralj Salomon nakopičil vse, kar je svet lahko v gmotnem pogledu ponudil. Zgradil si je hiše in imel vrtove, sadovnjake, služabnike, živino, pevce in pevke ter mnogo zlata in srebra. Nabral si je veliko več imetja kakor vsi, ki so živeli pred njim. Bil je, milo rečeno, zelo bogat in imel je praktično vse, kar bi si človek lahko zaželel. Toda kljub temu je ob pogledu na vse, kar je dosegel, dejal: »Vse je bilo ničemurnost in lovljenje vetra.« (Propovednik 2:1–11)

Salomon je zaradi vzvišene modrosti, ki jo je imel prednost dobiti, vedel, da je človek zadovoljnejši, če si prizadeva za duhovne vrednote. Napisal je: »Poslušajmo konec vse propovedi: Boga se boj in zapovedi njegove izpolnjuj, kajti to je vsa dolžnost človekova.« (Propovednik 12:13)

Vrednejši od zlata ali srebra je zaklad, ki ga lahko najdemo na straneh Božje Besede, Biblije. (Pregovori 16:16) Tam so zapisane globoke resnice, ki vas kakor dragulji čakajo, da jih odkrijete. Ali jih boste poiskali in kopali za njimi? (Pregovori 2:1–6) Naš Stvarnik, Vir pravih vrednot, vas spodbuja, da to storite, in pri tem vam bo pomagal. Kako?

 Jehova dragocene resnice daje po svoji Besedi, svojem duhu in svoji organizaciji. (Psalm 1:1–3; Izaija 48:17, 18; Matej 24:45–47; 1. Korinčanom 2:10) S preučevanjem teh redkih draguljev neprecenljive vrednosti imate priložnost, da se razumsko odločite za najboljše in najbolj nagrajujoče življenje. To pa ne bo težko, saj Jehova, naš Stvarnik, ve, kaj potrebujemo, da bi bili resnično srečni.

Biblija ponuja najvišje vrednote

Biblija nam ponuja odlične nasvete, ki so praktični in brez primere. Moralna merila, ki jih priporoča, so neprekosljiva. Njeni nasveti zmeraj koristijo, saj so prestali preizkus časa. Biblija nam med drugim svetuje, naj marljivo delamo, naj bomo pošteni, modro porabljamo denar in se ogibamo lenobe. (Pregovori 6:6–8; 20:23; 31:16)

Skladno s tem je Jezus rekel: »Nehajte si kopičiti zaklade na zemlji, kjer molj in rja razjedata in kjer tatovi vlamljajo in kradejo, temveč si kopičite zaklade v nebesih, kjer ne molj ne rja ne razjedata in kjer tatovi ne vlamljajo in ne kradejo.« (Matej 6:19, 20)

Ta času primeren opomin je danes enako uporaben, kakor je bil pred 2000 leti. Ne pogreznimo se v pridobivanje gmotnega bogastva, temveč si prizadevajmo za vzvišeno življenje, ki nam lahko koristi že danes. Ključ se skriva v kopičenju duhovnih zakladov, kar vodi v zares srečno in zadovoljno življenje. Kako pa lahko to storimo? Tako da beremo Božjo Besedo, Biblijo, in po tem, kar nas uči, tudi živimo.

Duhovne vrednote nagrajujejo

Kadar duhovne vrednote ustrezno upoštevamo, nam koristijo telesno, čustveno in duhovno. Prav kakor nas ozonska plast, ki je visoko nad zemljo, varuje pred škodljivimi sončnimi žarki, nas zdrava moralna načela ščitijo, tako da nam razkrivajo nevarne posledice pridobitništva. Krščanski apostol Pavel je napisal: »Tisti, ki so se odločili obogateti, pa padejo v skušnjavo in se ujamejo v zanko ter v mnoge nespametne in škodljive želje, ki ljudi pogrezajo v pokončanje in propad. Ljubezen do denarja je namreč korenina vsakršnih škodljivih reči, in ker so nekateri negovali takšno ljubezen, so zašli od vere in si zadali mnogo bolečin.« (1. Timoteju 6:9, 10)

Ljubezen do bogastva ljudi navaja, da iščejo še več premoženja, oblasti in višji položaj. Človek za dosego teh ciljev zelo pogosto ubere zvijačno in nepošteno pot. Prizadevanje za gmotne reči mu ukrade čas, moči in sposobnosti. Lahko mu celo krati dober spanec. (Propovednik 5:12) Želja po več vsekakor zavira duhovni napredek. Največji človek, kar jih je kdaj živelo, Jezus Kristus, je jasno pokazal boljšo pot: »Srečni tisti, ki se zavedajo svojih duhovnih potreb.« (Matej 5:3) Vedel je, da duhovno bogastvo vodi do večnih blagoslovov in je veliko pomembnejše od minljivega gmotnega dobička. (Luka 12:13–31)

 Ali je to res koristno?

»Starša sta se me na vso moč trudila prepričati, da duhovne vrednote niso praktične,« se spominja Greg. »Toda s prizadevanjem za duhovne cilje sem si pridobil izreden duševni mir, saj se ne ženem za bogastvom in tako nisem pod stresom.«

Duhovne vrednote gradijo tudi boljše medsebojne odnose. Prave prijatelje pritegnete s tem, kdo ste, in ne s tem, kaj imate. Biblija priporoča: »Druži se z modrimi in boš moder tudi ti.« (Pregovori 13:20, Today’s English Version) Še več, uspešno družino krepita modrost in ljubezen, ne pa gmotne dobrine. (Efežanom 5:22–6:4)

Vrednote nam niso prirojene. Učiti se jih moramo od svojih vrstnikov ali pa od kakšnega višjega vira. Zaradi tega nam lahko na Bibliji temelječe izobraževanje preoblikuje celotni pogled na gmotne stvari. »Spodbujen sem bil, da ponovno premislim o svojih vrednotah, in naučil sem se biti zadovoljen z najnujnejšim,« pravi Don, nekdanji bankir.

Prizadevajmo si za trajno duhovno bogastvo

Duhovne vrednote usmerjajo pozornost na dolgoročne nagrade, ne pa na kratkoročno zadovoljitev. Pavel je napisal: »To, kar se vidi [gmotne reči], je namreč začasno, to, kar se ne vidi [duhovne reči], pa je večno.« (2. Korinčanom 4:18) Res je, da lahko pehanje za gmotnimi dobrinami poteši trenutne želje, toda pohlep nima nobene prihodnosti. Trajne so duhovne vrednote. (Pregovori 11:4; 1. Korinčanom 6:9, 10)

 Biblija obsoja pridobitniško usmerjen pogled, ki je danes tako razširjen. Uči nas, kako naj brzdamo svoje sebične želje, tako da ohranjamo oko preprosto in osredotočeno na nekaj pomembnejšega, na duhovno bogastvo. (Filipljanom 1:10) Razkriva, kaj pohlep v resnici je – malikovanje samega sebe. Z udejanjanjem tega, kar se učimo iz Božje Besede, občutimo večjo srečo. Nič več ne razmišljamo o tem, da bi samo prejemali, temveč želimo tudi dajati. Zares močna spodbuda, da zadovoljevanje lastnih želja zamenjamo z duhovnimi vrednotami!

Priznati je treba, da nas denar lahko nekoliko zaščiti. (Propovednik 7:12) Toda Biblija stvarno pove: »Denar ti lahko v hipu poide; naredi si krila in odleti kakor orel.« (Pregovori 23:5, TEV) Ljudje na oltarju pridobitništva veliko žrtvujejo – zdravje, družino, celo čisto vest – in utrpijo hude posledice. Po drugi strani pa nam duhovnost zadovoljuje tisto, kar je najpomembnejše – potrebo po ljubezni, smotru in čaščenju ljubečega Boga, Jehova. Poleg tega nam kaže pot do večnega življenja na rajski zemlji, ko bodo vsi ljudje popolni. To je upanje, ki nam ga ponuja Bog.

Človeške sanje o blaginji se bodo v Božjem novem svetu kmalu popolnoma uresničile. (Psalm 145:16) Takrat bo vsa zemlja »polna spoznanja GOSPODOVEGA«. (Izaija 11:9) Duhovne vrednote bodo v razcvetu. Pridobitništvo in njegove posledice bodo popolnoma odstranjeni. (2. Petrovo 3:13) Potem bodo reči, zaradi katerih je naše življenje veliko vrednejše – popolno zdravje, zadovoljujoče delo, zdrava sprostitev, prisrčni družinski odnosi in trajno prijateljstvo z Bogom – človeštvu prinesle pravo srečo za vse večne čase.

[Okvir/slika na strani 6]

Modro porabljajte denar!

Ugotovite, kaj potrebujete. Jezus nas je učil moliti: »Daj nam naš kruh za ta dan, kolikor ga danes potrebujemo.« (Luka 11:3) Ne dovolite, da to, kar si danes samo želite, jutri postane nekaj, kar nujno potrebujete. Zapomnite si, da vam življenje ne izvira iz imetja. (Luka 12:16–21)

Naredite proračun. Ne prepustite se spontanemu nakupovanju. V Bibliji piše: »Zamisli pridnega prinašajo vedno dobiček, kdor je zaletav, pa je vedno v pomanjkanju.« (Pregovori 21:5, SSP) Jezus je svojim poslušalcem svetoval, naj izračunajo stroške, preden se lotijo kakšnega finančnega projekta. (Luka 14:28–30)

Ne zadolžujte se po nepotrebnem. Kadar koli je mogoče, za nakup raje prihranite denar, namesto da kupujete na kredit. Neki pregovor pravi takole: »Kdor jemlje naposodo, je hlapec posojevalcu.« (Pregovori 22:7) Če se samoobvladate in živite v okviru svojih zmožnosti, lahko uspešno načrtujete celo večje nakupe.

Skrbno ravnajte s stvarmi. Z imetjem skrbno ravnajte, da vam ga ne bo treba prehitro zavreči. Jezus je pokazal pravilen odnos do stvari, ki jih je imel na voljo, tako da je z njimi skrbno ravnal. (Janez 6:10–13)

Naredite si prednostni vrstni red. Moder človek bo ‚kar najbolj izrabljal čas‘, da bi dosegal pomembnejše cilje. (Efežanom 5:15, 16)

[Okvir/slika na strani 7]

Učenje iz izkušenj – obstaja boljša pot

Osebne izkušnje, tako dobre kot slabe, nas lahko naučijo marsikaj dragocenega. Toda ali je res, da so izkušnje najboljša šola, kot pravi neki pregovor? Ne, obstaja še boljše vodstvo. Psalmist ga je odkril v svoji molitvi: »Svetilo nogi moji je beseda tvoja in stezi moji luč.« (Psalm 119:105, poudarili mi.)

Zakaj je Božji pouk veliko boljši od učenja iz osebnih izkušenj? En razlog je ta, da je učenje samo iz lastnih zmot in napak lahko drago in boleče. Poleg tega pa je tudi nepotrebno. »O da bi bil pazil na zapovedi moje!« je rekel Bog starodavnim Izraelcem. »Tedaj bi bil kakor reka mir tvoj in pravičnost tvoja kakor morsko valovje.« (Izaija 48:18)

Božja Beseda se kot vir pouka med drugim odlikuje zato, ker vsebuje najstarejšo in najtočnejšo pripoved o izkušnjah ljudi. Najbrž se zavedate, da je neboleče učenje iz uspehov in spodrsljajev drugih boljše, kakor pa da bi ponavljali enake napake. (1. Korinčanom 10:6–11) Še pomembnejše pa je, da nam v Bibliji Bog daje vzvišene zakone in načela, ki so glede zanesljivosti brez primere. »Postava GOSPODOVA je popolna, [. . .] pričevanje GOSPODOVO zanesljivo, modrost daje nevednemu [neizkušenemu, NW].« (Psalm 19:7, poudarili mi.) To, da se učimo iz modrosti našega ljubečega Stvarnika, je vsekakor najboljša mogoča pot.

[Sliki na strani 4]

Svet želi, da bi sprejeli pridobitniški življenjski slog

[Slika na strani 5]

Zaklad, ki ga lahko najdemo v Bibliji, je vrednejši od zlata ali srebra