Vprašanja bralcev

Ali je Jezus s tem, ko je svojim sledilcem naročil, naj ‚posojajo brez obresti, ne da bi pričakovali vračilo‘, hotel reči, da ne smejo zahtevati niti vračila osnovnega dela dolga?

Jezusove besede, zapisane v Lukovem evangeliju 6:35, najbolje razumemo, če imamo v mislih mojzesovsko postavo. Po njej je Bog Izraelcem zapovedal, naj rojakom, ki so obubožali in so potrebovali pomoč, posojajo brez obresti. (2. Mojzesova 22:25; 3. Mojzesova 25:35–37; Matej 5:42) Teh posojil niso dali zato, da bi z njimi služili oziroma imeli kakšno finančno korist. Ne, s takšnimi brezobrestnimi posojili so posamezniku hoteli pomagati, da bi se izkopal iz revščine oziroma iz težavnih razmer. Navsezadnje bi bilo povsem neljubeče izkoriščati finančno stisko drugega človeka. Vseeno pa je bil posojilodajalec upravičen, da se mu vrne osnovni del dolga, zato je včasih tudi vzel kaj v zastavo (zavaroval posojilo). (5. Mojzesova 15:7, 8, NW)

Tako je Jezus Postavo podprl in jo še razširil z besedami, da naj tisti, ki pomaga, ‚ne pričakuje vračila‘. Podobno kakor Izraelci se tudi kristjani včasih znajdejo v finančni stiski ali drugih razmerah, zaradi katerih obubožajo ali celo ostanejo brez sredstev. Ali ne bi bilo prijazno, da bi pomagali krščanskemu bratu ali sestri, ki v takšni stiski prosi za denarno pomoč? Seveda, pristna ljubezen bo kristjana navedla, da bo takšnemu, ki ni po svoji krivdi zašel v hude denarne težave, želel pomagati. (Pregovori 3:27) Morda lahko obubožanemu bratu denar podari, pa čeprav je podarjeni znesek manjši od tistega, ki bi mu ga sicer posodil. (Psalm 37:21)

V prvem stoletju n.št. sta apostol Pavel in Barnaba dobila nalogo, da od kristjanov v Mali Aziji poneseta darove bratovščini v Judeji, kjer je bila lakota. (Apostolska dela 11:28–30) Podobno je danes. Ob katastrofah kristjani pogosto pošljejo darila bratom in sestram v stiski. S tem tudi dobro pričujejo drugim. (Matej 5:16) Seveda se pri tem upošteva tudi stališče in okoliščine tistega, ki prosi za pomoč. Zakaj se je znašel v stiski? Vredno je upoštevati to, kar je rekel Pavel: »Kdor noče delati, naj tudi ne jé.« (2. Tesaloničanom 3:10)

Če brat, ki prosi za posojilo, ni v hudi stiski, temveč si želi samo začasno podporo, da bi se po finančnem padcu spet postavil na noge, je morda primerno, da se mu posodi denar brez obresti. V takšnih okoliščinah posojilodajalec, ki bi pričakoval, da bo dobil denar v celoti povrnjen, ne bi ravnal v nasprotju z Jezusovimi besedami, zapisanimi v Lukovem evangeliju 6:35. Dogovor je treba zapisati, prejemnik posojila pa se mora po najboljših močeh potruditi, da denar vrne v skladu s pogoji, glede katerih sta se domenila. Krščanska ljubezen naj bi torej posojilojemalca spodbudila, da dolg poravna, prav kakor je dajalca spodbudila, da je posojilo dal.

Kdor razmišlja o tem, da bi denar posodil (ali pa podaril), bi moral upoštevati tudi stanje svoje družine. Ali bo denimo ogrozil svojo zmožnost, da skrbi za potrebe članov lastne družine, kar ima po Svetem pismu prednost? (2. Korinčanom 8:12; 1. Timoteju 5:8) Kakorkoli že, kristjani iščejo priložnosti, da si med seboj izkazujejo ljubezen, in to na praktične načine, ki so v skladu z biblijskimi načeli. (Jakob 1:27; 1. Janezovo 3:18; 4:7–11)