Vprašanja bralcev

Kako krščanska občina gleda na požrešnost?

Božja Beseda obsoja pijanstvo in požrešnost – oboje označuje za vedenje, ki ni združljivo s služenjem Bogu. Zato se v krščanski občini na nepoboljšljivega požrešneža gleda enako kakor na človeka, ki ima navado popivati. Ne pijanec ne požrešnež ne moreta biti del krščanske občine.

V Pregovorih 23:20, 21 piše: »Ne bivaj med popivači vina, ne med požeruhi mesa: zakaj požrešnik obuboža in pijanec, in s cunjami se bo oblačil zaspanec.« V Peti Mojzesovi knjigi 21:20 beremo o ‚svojevoljnjem in upornem‘ posamezniku, ki si je po mojzesovski postavi zaslužil smrt. Kot beremo v tej vrstici, je bilo za tega upornega in neskesanega človeka med drugim značilno, da je bil ‚požrešnik in pijanec‘. Očitno je, da je bilo v starem Izraelu za tiste, ki so želeli služiti Bogu, nesprejemljivo, da bi bili požrešni.

Kdo pa je požrešnež in kaj o tem piše v Krščanskih grških spisih? To je človek, ki se stalno vdaja pohlepnemu ter nenasitnemu hranjenju in pitju. Požrešnost je torej tudi oblika pohlepa in v Božji Besedi piše, da »pohlepneži« spadajo med ljudi, ki ne bodo podedovali Božjega kraljestva. (1. Korinčanom 6:9, 10; Filipljanom 3:18, 19; 1. Petrovo  4:3) Poleg tega je apostol Pavel takrat, ko je kristjane posvaril pred ‚deli mesa‘, omenil tudi »popivanje, divje zabave in podobno«. (Galačanom 5:19–21) Prenajedanje pogosto spremljajo popivanje in divje zabave. Povrhu tega je požrešnost nedvomno zajeta v Pavlovih besedah »in podobno«. Kristjana, ki je splošno znan po požrešnosti in trmasto noče spremeniti svojega ravnanja, je treba odstraniti iz občine, kakor to velja pri drugih ‚delih mesa‘. (1. Korinčanom 5:11, 13) *

V Božji Besedi je pijanec uvrščen na isto raven kakor požrešnež, vendar je prvega veliko lažje prepoznati kakor drugega. Znaki pijanosti so navadno precej očitni. Toda to, kdaj nekdo postane nepoboljšljiv požrešnež, je veliko težje ugotoviti, ker se tega ne more določiti le po zunanjem videzu. Zato morajo biti starešine v občini, ko obravnavajo takšne primere, zelo pazljivi in sprevidevni.

Požrešnost se lahko na primer kaže v debelosti, vendar ne vedno. Nekdo je lahko pretežak zaradi kakšne bolezni. K temu lahko prispevajo tudi dedne značilnosti. Prav tako naj bi imeli v mislih, da je debelost stanje telesa, požrešnost pa stanje uma. Debelost je opisana kot značilnost človeka, »ki ima na telesu razmeroma veliko tolšče, mesa«, medtem ko je požrešnost lastnost nekoga, ki se pohlepno oziroma pretirano vdaja hrani. Požrešnosti torej ne označujejo mere nekega človeka, ampak njegovo stališče do hrane. Nekdo morda ni debel, morda je celo vitek, pa je vendar požrešen. Upoštevati je treba tudi, da se pogled na to, kolikšna je primerna telesna teža, od kraja do kraja zelo razlikuje.

Kateri so torej znaki požrešnosti? Požrešnež se nima navade obvladovati in se lahko celo tako prenajeda, da se ne počuti več dobro oziroma mu postane slabo. S pomanjkanjem samoobvladanja kaže, da mu v resnici ni mar za sramoto, ki jo s takšnim ravnanjem prinaša Jehovu, niti za to, kako bo to vplivalo na ugled njegovega ljudstva. (1. Korinčanom 10:31) Po drugi strani pa se človeka, ki se nekajkrat prenaje, ne sme kar samodejno označiti za ‚pohlepneža‘. (Efežanom 5:5) Toda glede na Pismo Galačanom 6:1 takšen kristjan morda potrebuje pomoč. Pavel tu pravi: »Bratje, tudi če kdo stori kaj napačnega, preden se tega zave, ga vi, ki ste duhovni, skušajte naravnati v duhu blagosti.«

Zakaj je danes biblijski nasvet, naj se ogibamo pretiranega hranjenja, še pomembnejši? Ker je Jezus posebej glede naših dni posvaril: »Pazite pa nase, da vam ne bo srce kdaj postalo obteženo s prenajedanjem, prekomernim pitjem in življenjskimi skrbmi in da vas ta dan ne bo nepričakovano doletel kakor zanka.« (Luka 21:34, 35) To, da ne pretiravamo glede hrane, je pomemben način, da se ogibamo duhovno škodljivega življenjskega sloga.

Zmernost je krščanska vrlina. (1. Timoteju 3:2, 11) Zato bo Jehova gotovo pomagal vsem tistim, ki iskreno želijo udejanjati biblijski nasvet o zmernih navadah glede hrane in pijače. (Hebrejcem 4:16)

[Podčrtna opomba]