Iščimo Jehova, njega, ki preiskuje srce
Iščimo Jehova, njega, ki preiskuje srce
»Iščite me, in boste živeli!« (AMOS 5:4)
1., 2. Kaj je mišljeno s tem, ko Sveto pismo pravi, da Jehova »gleda v srce«?
BOG JEHOVA je preroku Samuelu povedal: »Človek [. . .] gleda, kar je pred očmi, GOSPOD pa gleda v srce.« (1. Samuelova 16:7) Kako pa Jehova »gleda v srce«?
2 V Svetem pismu srce na več mestih figurativno predstavlja človekovo notranjost – njegove želje, misli, čustva in nagnjenja. Ko torej Biblija govori o tem, da Bog gleda v srce, pomeni, da vidi dlje od zunanjega videza in se osredinja na to, kakšen je človek v svoji notranjosti.
Bog preišče Izrael
3., 4. Kakšne razmere so vladale v desetrodovnem Izraelovem kraljestvu glede na opis iz Amosa 6:4–6?
3 Kaj je Preiskovalec src videl, ko se je v Amosovih dneh ozrl na desetrodovno Izraelovo kraljestvo? V Amosu 6:4–6 piše o tistih, ki so ‚ležali na slonokoščenih posteljah in se raztegovali po svojih počivalnicah‘. ‚Jedli so jagnjeta od črede in teleta iz pitalnice.‘ ‚Izmišljali so si godala in pili vino iz čaš.‘
4 Ta prizor je bil na prvi pogled morda videti prijeten. Bogati so v udobnosti svojega razkošno opremljenega doma uživali najboljšo hrano in pijačo ter se zabavali z najodličnejšimi glasbili. Imeli so tudi ‚slonokoščene postelje‘. Arheologi so v Samariji, prestolnici Izraelovega kraljestva, našli čudovito izrezljane predmete iz slonovine. (1. kraljev 10:22) Zelo verjetno je bilo mnogo teh vdelanih v pohištvo in vstavljenih v stenske lesene obloge.
5. S čim so Izraelci v Amosovih dneh žalostili Jehova?
5 Ali je bilo tisto, kar ni ugajalo Bogu Jehovu, to, da so Izraelci živeli udobno, uživali okusne jedi, pili dobro vino in poslušali prijetno glasbo? Seveda ne! Navsezadnje nas prav on nam v užitek bogato oskrbuje z vsem. (1. Timoteju 6:17) To, kar je Jehova razžalostilo, so bile napačne želje ljudi, njihovo hudobno srce, nespoštljiv odnos, ki so ga imeli do Boga, in njihovo pomanjkanje ljubezni do Soizraelcev.
6. Kakšno je bilo duhovno stanje Izraelcev v Amosovem času?
6 Tiste, ki ‚so se raztegovali po svojih počivalnicah, jedli jagnjeta od črede, pili vino in si izmišljali godala‘, je čakalo presenečenje. Dobili so vprašanje: »Ali si hočete dan nesreče izbiti iz glave?« (NW) Morali bi biti zelo zaskrbljeni zaradi razmer v Izraelu, vendar ‚se niso žalostili nad rano Jožefovo‘. (Amos 6:3–6) Bog je kljub gospodarskemu razcvetu naroda videl, da je bil Jožef, oziroma Izrael, kar se tiče duhovnosti, v skrajno bednem stanju. Vendar se ljudje za to niso menili in so se še naprej posvečali svojim vsakodnevnim opravilom. Danes imajo mnogi enako stališče. Morda priznavajo, da živimo v težkih časih, toda vse dokler niso osebno prizadeti, se bolj malo menijo za nesrečo drugih in se ne zanimajo za duhovne reči.
Izrael – propadajoč narod
7. Kaj se bo zgodilo, če se izraelski narod ne bo zmenil za Božja opozorila?
7 V Amosovi knjigi vidimo sliko naroda, ki propada, čeprav je navzven videti uspešen. Ljudje se ne zmenijo za Božja opozorila in ne popravijo svojega stališča, zato jih bo Jehova prepustil njihovim sovražnikom. Asirci jih bodo iztrgali iz krasnih slonokoščenih postelj ter jih odvlekli v ujetništvo. Njihovega udobja bo konec!
8. Kako so Izraelci zapadli v slabo duhovno stanje?
8 Kako so Izraelci zapadli v takšno stanje? Začelo se je leta 997 pr. n. št., ko je kralja Salomona nasledil njegov sin Roboam in se je deset Izraelovih rodov ločilo od Judovega in Benjaminovega rodu. Prvi kralj desetrodovnega Izraelovega kraljestva je bil Jeroboam I., »sin Nebatov«. (1. kraljev 11:26) Jeroboam je svoje podložnike prepričal, da je zanje pretežko potovati v Jeruzalem, da bi tam častili Jehova. Vendar ni bil res zaskrbljen za dobro ljudstva. Skušal je le zaščititi lastne koristi. (1. kraljev 12:26) Jeroboam se je bal, da bodo Izraelci, če bodo za letne praznike še naprej odhajali častit Jehova v jeruzalemski tempelj, sčasoma zopet postali vdani Judovemu kraljestvu. Da bi to preprečil, je postavil dve zlati teleti, eno v Danu in drugo v Betelu. Tako je čaščenje teleta postalo državna religija v Izraelu. (2. letopisov 11:13–15)
9., 10. a) Kakšne verske slovesnosti je organiziral kralj Jeroboam I.? b) Kako je Bog gledal na praznike v Izraelu v dneh kralja Jeroboama II.?
9 Jeroboam je tej novi religiji skušal nadeti videz, kakršnega je bilo ljudstvo vajeno. Organiziral je slovesnosti, ki so bile navidez podobne praznikom v Jeruzalemu. V Prvi knjigi kraljev 12:32 beremo: »Določil je praznik v osmem mesecu, petnajsti dan meseca, po podobi praznika, ki je bil na Judovem, in je daroval na oltarju. Tako je storil v Betelu.«
10 Jehova takšnih krivoverskih praznikov ni nikoli sprejel. To je zagotovo dal jasno vedeti po Amosu več kot stoletje kasneje med vlado Jeroboama II., ki je okoli leta 844 pr. n. št. postal kralj desetrodovnega Izraelovega kraljestva. (Amos 1:1) V Amosu 5:21–24 piše, da je Bog rekel: »Sovražim, zaničujem praznike vaše in slavnostna zborovanja vaša mi niso všeč; ako mi tudi darujete žgalne in jedilne daritve, mi niso prijetne, in na mirovne daritve od vaše pitane živine se ne maram ozreti. Spravi izpred mene vrišč svojih pesmi, in brenkanja tvojih strun nočem poslušati. A naj se privali pravica kakor voda in pravičnost kakor vedno tekoč potok!«
Današnje vzporednice
11., 12. Katere vzporednice lahko potegnemo med čaščenjem v staroveškem Izraelu in čaščenjem v tako imenovanem krščanstvu?
11 Jehova je nedvomno preiskal srce tistih, ki so sodelovali v Izraelovih praznikih, ter zavrnil njihove slovesnosti in daritve. Podobno tudi danes zavrača poganska praznovanja tako imenovanega krščanstva, kot sta božič in velika noč. Med Jehovovimi častilci nimata pravičnost in nezakonitost nič skupnega in prav tako ne svetloba in tema. (2. Korinčanom 6:14–16)
12 Med izraelskim čaščenjem teleta in čaščenjem v tako imenovanem krščanstvu bi lahko potegnili še druge vzporednice. Resda nekateri, ki se izpovedujejo za kristjane, sprejemajo resnico Božje Besede, toda samega čaščenja v tako imenovanem krščanstvu ne vzgibava pristna ljubezen do Boga. Če bi ga, bi vztrajalo pri tem, da se Jehova časti »v duhu in resnici«, saj Jehovu ugaja samo takšno čaščenje. (Janez 4:24) Poleg tega tako imenovano krščanstvo ne dovoli, da bi se ‚pravica privalila kakor voda in pravičnost kakor vedno tekoč potok‘. Nasprotno, nenehno vodení Božje moralne zahteve. Dovoljuje nečistovanje in druge hude grehe ter gre celo tako daleč, da blagoslavlja homoseksualne zveze!
»Ljubite dobro«
13. Zakaj se moramo ravnati po besedah iz Amosa 5:15?
13 Jehova vsem, ki ga želijo častiti na njemu sprejemljiv način, pravi: »Sovražite hudo in ljubite dobro.« (Amos 5:15) Ljubezen in sovraštvo sta močni čustvi, ki izvirata iz figurativnega srca. Ker je srce varljivo, moramo narediti vse, kar je v naši moči, da ga obvarujemo. (Pregovori 4:23; Jeremija 17:9) Če našemu srcu dovolimo, da goji napačne želje, se lahko zgodi, da bomo začeli ljubiti hudo in sovražiti dobro. Če bomo potem ravnali po takšnih željah in se vdajali grehu, ne bomo mogli doseči Božjega odobravanja, pa četudi bi kazali vso gorečnost, ki jo premore svet. Zato molimo k Bogu za pomoč, da bomo ‚sovražili hudo in ljubili dobro‘.
14., 15. a) Kdo je v Izraelu delal dobro, toda kako so z nekaterimi od njih ravnali? b) Kako lahko danes spodbujamo tiste, ki so v polnočasni službi?
14 Vendar niso vsi Izraelci počeli tega, kar je v Jehovovih očeh hudo. Ozea in Amos, na primer, sta ‚ljubila dobro‘ in zvesto služila Bogu kot preroka. Drugi so se zaobljubili kot nazirci. Vse dokler je trajalo njihovo nazirstvo, so se zdrževali vsega, kar se je pridobivalo iz vinske trte, še posebej vina. (4. Mojzesova 6:1–4) Kako pa so na požrtvovalnost teh posameznikov, ki so delali dobro, gledali njihovi rojaki? Pretresljiv odgovor na to vprašanje odkriva obsežnost narodovega duhovnega propada. V Amosu 2:12 piše: »Vi [. . .] ste dajali vina piti nazircem in prorokom ste ukazovali: Ne prorokujte!«
15 Ti Izraelci bi se ob pogledu na zglede zvestih nazircev in prerokov morali sramovati in bi jih to moralo navesti, da se spremenijo. Oni pa so zvestovdane neljubeče skušali odvrniti od tega, da bi slavili Boga. Nikoli ne prigovarjajmo sokristjanom, ki so pionirji, misijonarji, potujoči nadzorniki ali člani betelske družine, naj prenehajo svojo polnočasno službo samo zato, da bi se vrnili v tako imenovano normalno življenje. Raje jih spodbujajmo, naj še naprej opravljajo dobro delo!
16. Zakaj so bili Izraelci v boljšem duhovnem stanju v Mojzesovih dneh kakor v Amosovem času?
16 Čeprav je bilo veliko Izraelcev v Amosovih dneh gmotno dobro preskrbljenih, pa ‚niso bili bogati pred Bogom‘. (Luka 12:13–21) Njihovi očetje so v pustinji 40 let jedli le mano. Niso se gostili s pitanimi teleti niti se niso lenobno raztegovali po slonokoščenih posteljah. Toda Mojzes jim je upravičeno dejal: »GOSPOD, Bog tvoj, te je blagoslovil pri vsem delu tvojih rok; [. . .] teh štirideset let je bil GOSPOD, Bog tvoj, s teboj, ničesar ti ni zmanjkalo.« (5. Mojzesova 2:7) Da, Izraelci so v pustinji vedno imeli tisto, kar so zares potrebovali. Kar pa je najpomembnejše, Bog jih je imel rad ter jih je ščitil in blagoslavljal!
17. Zakaj je Jehova zgodnje Izraelce vodil v Obljubljeno deželo?
17 Jehova je Amosove sodobnike spomnil, da je pripeljal njihove prednike v Obljubljeno deželo in jim pomagal, da so deželo očistili vseh sovražnikov. (Amos 2:9, 10) Zakaj pa je Jehova odvedel Izraelce iz Egipta in jih pripeljal v Obljubljeno deželo? Ali zato, da bi lahko živeli v brezdelnem razkošju in zavračali svojega Stvarnika? Ne! To je storil zato, da bi ga lahko častili kot svobodno in duhovno čisto ljudstvo. Toda prebivalci desetrodovnega Izraelovega kraljestva niso sovražili hudega in ljubili dobrega. Slavili so rezane podobe namesto Boga Jehova. Kako sramotno!
Jehova kaznuje
18. Zakaj nas je Jehova duhovno osvobodil?
18 Bog ni nameraval spregledati sramotnega vedenja Izraelcev. Svoje stališče je jasno izrazil, ko je rekel: »Kaznoval [bom] nad vami vse krivice vaše.« (Amos 3:2) Te besede bi nas morale navesti, da se spomnimo svoje osvoboditve iz sodobnega Egipta, iz te sedanje hudobne stvarnosti. Jehova nas ni duhovno osvobodil zato, da bi si lahko prizadevali za sebične cilje. Ne, osvobodil nas je zato, da bi ga lahko odkritosrčno slavili kot svobodno ljudstvo, ki se trudi v čistem čaščenju. In vsak od nas bo moral dati odgovor za to, kako uporablja svobodo, ki jo je prejel od Boga. (Rimljanom 14:12)
19. Kaj je glede na zapis iz Amosa 4:4, 5 večina Izraelcev začela ljubiti?
19 Na žalost pa krepkega sporočila, ki ga je Amos objavljal, večina v Izraelu ni upoštevala. Prerok je njihovo duhovno bolno stanje srca razkril z besedami, ki so zapisane v Amosu 4:4, 5: »Le hodíte v Betel in se pregrešujte, v Gilgalu množite prestopke! [. . .] To vam je namreč všeč, o sinovi Izraelovi.« Izraelci niso gojili primernih želja. Niso varovali svojih src. Tako je večina od njih začela ljubiti hudo in sovražiti dobro. Ti trmasti častilci teleta se niso spremenili. Jehova jih je kaznoval in morali so umreti v svojih grehih!
20. Kako lahko človek ravna v skladu s tem, kar piše v Amosu 5:4?
20 Prav gotovo nikomur, ki je takrat živel v Izraelu, ni bilo lahko ostati zvest Jehovu. Vsi kristjani, mlajši in starejši, danes dobro vemo, da je proti toku težko plavati, če se tako izrazimo. Kljub temu pa sta nekatere Izraelce ljubezen do Boga in želja, da bi mu ugajali, spodbudili, da so vztrajali pri pravem čaščenju. Jehova jim je izrekel prisrčno povabilo, ki je zapisano v Amosu 5:4: »Iščite me, in boste živeli!« Bog danes podobno izkazuje usmiljenje tistim, ki se pokesajo in ga iščejo tako, da si pridobivajo točno spoznanje o njegovi Besedi in nato izpolnjujejo njegovo voljo. To sicer ni lahko, vendar vodi v večno življenje. (Janez 17:3)
Blaginja kljub duhovni lakoti
21. Kakšno lakoto trpijo tisti, ki ne sodelujejo pri čistem čaščenju?
21 Kaj pa je čakalo tiste, ki niso podprli pravega čaščenja? Najhujša lakota – duhovna lakota! »Pridejo dnevi,« je dejal Vrhovni gospod Jehova, »da pošljem lakoto v deželo, a ne bodo lačni kruha in ne žejni vode, ampak da poslušajo besede GOSPODOVE.« (Amos 8:11) Takšno duhovno lakoto trpi tako imenovano krščanstvo. Vendar tisti njegovi člani, ki so odkritosrčni, lahko opazijo duhovno blaginjo Božjega ljudstva in se stekajo v Jehovovo organizacijo. Jehova ustrezno pokaže na razliko med stanjem v tako imenovanem krščanstvu in stanjem, ki vlada med pravimi kristjani: »Glej, hlapci moji bodo jedli, vi pa boste lačni; glej, hlapci moji bodo pili, vi pa boste žejni; glej, hlapci moji se bodo veselili, vi pa se boste sramovali.« (Izaija 65:13)
22. Kakšen razlog imamo za veselje?
22 Ali mi, ki smo Jehovovi služabniki, tudi osebno cenimo duhovne priprave in blagoslove, ki jih imamo? Ko preučujemo Biblijo in krščanske publikacije ter obiskujemo naše shode, zbore in zborovanja, se zares počutimo, kot da bi vzklikali od srčnega veselja. Veseli smo, da jasno razumemo Božjo Besedo, tudi od Boga navdihnjeno Amosovo prerokovanje.
23. Kaj uživajo tisti, ki slavijo Boga?
23 Za vse tiste, ki ljubijo Boga in ga želijo slaviti, je v Amosovem prerokovanju sporočilo upanja. Tisti, ki ljubimo Boga, uživamo Božje blagoslove in najboljšo duhovno hrano, ne glede na to, v kakšnih ekonomskih razmerah trenutno smo ali s kakšnimi preizkušnjami se moramo v tem težav polnem svetu spoprijemati. (Pregovori 10:22; Matej 24:45–47) Vsa slava gre torej Bogu, ki nam deli vsega obilo v našo korist. Bodimo torej odločeni, da ga še naprej iskreno hvalimo, in to v vso večnost. To bo naša radostna prednost, če iščemo Jehova, Njega, ki preiskuje srce.
Kako bi odgovorili?
• Kakšne razmere so bile v Izraelu v Amosovih dneh?
• Katere vzporednice lahko danes potegnemo z razmerami v desetrodovnem Izraelovem kraljestvu?
• Do katere napovedane lakote je danes prišlo, toda kdo je ne trpi?
[Preučevalna vprašanja]
[Slike na strani 21]
Veliko Izraelcev je živelo v razkošju, toda niso uživali duhovne blaginje
[Slika na strani 23]
Spodbujajte polnočasne služabnike, da nadaljujejo dobro delo
[Slike na straneh 24, 25]
Med Jehovovim veselim ljudstvom ni duhovne lakote