Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Lastnost, značilna za človeka

Lastnost, značilna za človeka

Lastnost, značilna za človeka

Jodie je lastnik agencije za vrednotenje in prodajo imetja. Neki ženski pomaga razvrstiti in prodati predmete njene pokojne sestre. Medtem ko brska okrog starega kamina, najde dve stari skrinjici. Ko eno od njiju odpre, ne more verjeti svojim očem. V njej ležijo v folijo zaviti svežnji bankovcev po 100 ameriških dolarjev – vsega skupaj 82.000 dolarjev v gotovini! Jodie je v sobi sam. Kaj naj stori? Naj skrivoma odnese skrinjico ali pa svoji stranki pove, da je našel denar?

JODIEJEVA dilema osvetljuje eno od značilnosti, ki nas ločuje od živali. V The World Book Encyclopedii piše: »Ena od posebnih lastnosti ljudi je, da si postavljamo premišljena vprašanja o tem, kaj bi morali oziroma česa ne bi smeli storiti.« Lačen pes, ki najde na mizi kos mesa, ne bo razmišljal o tem, ali naj ga poje ali ne. Toda Jodie je sposoben pretehtati moralnost svoje odločitve. Če bi denar obdržal, bi kradel, a je malo verjetno, da bi ga kdo ujel. Denar ni njegov; stranki pa se še sanja ne, da obstaja. In če bi ji Jodie denar izročil, bi večina ljudi iz njegove okolice menila, da je neumen, ker je to storil.

Kaj bi vi storili, če bi se znašli v okoliščinah, v kakršnih se je Jodie? Vaš odgovor na to vprašanje je odvisen od etičnih meril, po katerih ste odločeni živeti.

Kaj je etika?

Za etiko je rečeno, da »obravnava merila človeškega hotenja in ravnanja glede na dobro in zlo« oziroma da gre pri tem za »moralna načela«. (Slovar slovenskega knjižnega jezika) Pisec Eric J. Easton pravi: »Korena besed ‚etika‘ in ‚morala‘ imata isti pomen. Prva beseda izhaja iz grščine (ethikos), druga pa iz latinščine (moralis), obe pa nakazujeta vpliv običajev in tradicije.«

Etična merila, po katerih ljudje živijo, že od nekdaj na splošno narekuje religija. V veliko družbah ima Božja Beseda, Biblija, močan vpliv. Vendar vedno več ljudi po vsem svetu zavrača različna verska merila kot nepraktična, biblijske moralne zakone pa kot zastarele. Kaj je zapolnilo to vrzel? V knjigi Ethics in Business Life piše, da je »avtoriteto, ki je nekoč pripadala religiji, [. . .] prevzelo posvetno umovanje«. Mnogo ljudi vodstva ne išče več pri religiji, temveč pri posvetnih izvedencih za etiko. Bioetik Paul McNeill pravi: »Mislim, da so etiki prevzeli vlogo duhovnikov. [. . .] Ljudem je sedaj za vodilo etika, tako kot jim je bila morda nekoč religija.«

Ko ste pred kakšnimi težkimi odločitvami, kako razlikujete pravilno od napačnega? Ali vaša etična načela določa Bog ali pa si jih določate sami?