Poudarki Jozuetove knjige
Jehovova Beseda je živa
Poudarki Jozuetove knjige
IZRAELCI leta 1473 pr. n. št. taborijo na Moabskih planjavah in so prav gotovo navdušeni, ko slišijo naslednje besede: »Pripravite si živeža, zakaj po treh dneh pojdete čez ta Jordan, da stopite v deželo in jo posedete, ki vam jo daje v posest GOSPOD, vaš Bog.« (Jozue 1:11) Njihovo 40-letno bivanje v pustinji se izteka.
Dobrih 20 let kasneje stoji voditelj Jozue v osrčju Kanaanske dežele in izraelskim starešinam objavi: »Glejte, pridelil sem vam po žrebu te narode, kar jih je še ostalo, v dediščino vašim rodovom, od Jordana z vsemi narodi vred, ki sem jih iztrebil, do velikega morja proti solnčnemu zahodu. GOSPOD pa, vaš Bog, jih izpahne pred vami ter jih prežene izpred obličja vašega, in posedete njih deželo, kakor vam je obljubil GOSPOD, Bog vaš.« (Jozue 23:4, 5)
Jozuetova knjiga, ki jo je leta 1450 pr. n. št. napisal sam Jozue, je vznemirljiva zgodovinska pripoved o tem, kaj se je dogajalo teh 22 let. Danes, ko stojimo na pragu obljubljenega novega sveta, živimo v podobnih okoliščinah kakor Izraelci, ki so bili pripravljeni zavzeti Obljubljeno deželo. Zato z velikim zanimanjem posvetimo pozornost Jozuetovi knjigi. (Hebrejcem 4:12)
NA ‚POLJANE JERIHOVE‘
Jozue prejme zares velikansko nalogo, ko mu Jehova naroči: »Mojzes, hlapec moj, je umrl; sedaj torej vstani, pojdi čez ta Jordan, ti in vse to ljudstvo, v deželo, ki jo jaz dajem njim, Izraelovim sinovom.« (Jozue 1:2) Jozue bo v Obljubljeno deželo vodil narod, ki šteje nekaj milijonov ljudi. Za začetek pošlje dva oglednika v Jeriho – mesto, ki je prvo, da ga osvojijo. V tem mestu živi prostitutka Rahab, ki je slišala, kakšna mogočna dela je Jehova že storil v korist svojega ljudstva. Oglednika zaščiti in jima ponudi pomoč, onadva pa ji v zameno obljubita, da bo preživela.
Potem ko se oglednika vrneta, so Jozue in ljudstvo pripravljeni nadaljevati pot in prečkati Jordan. Čeprav reka prestopa svoje bregove, to zanje ni nobena ovira. Jehova namreč reko na določenem mestu zajezi, preostala voda nižje od tega mesta pa odteče v Mrtvo morje. Po prečkanju Jordana se utaborijo v Gilgalu blizu Jeriha. Štiri dni kasneje, na večer 14. dne meseca abiba, na Jerihovih poljanah obhajajo pasho. (Jozue 5:10) Naslednji dan začnejo jesti nekatere pridelke dežele, mana pa jim ni več na voljo. V tem času Jozue obreže vse moške, ki so se rodili v pustinji.
Odgovori na svetopisemska vprašanja:
2:4, 5 – Zakaj Rahab zavede kraljeve može, ki iščejo oglednika? Rahab zaščiti oglednika in s tem tvega svoje življenje, saj prične verovati v Jehova. Zato možem, ki želijo škoditi Božjemu ljudstvu, ni dolžna razkriti, kam sta oglednika odšla. (Matej 7:6; 21:23–27; Janez 7:3–10) Pravzaprav je bila »razglašena za pravično zaradi del«, torej tudi zato, ker je kraljeve poslance speljala na napačno pot. (Jakob 2:24–26)
5:14, 15 – Kdo je ‚knez vojske GOSPODOVE‘? Knez, ki pride opogumit Jozueta, ko se začne osvajanje Obljubljene dežele, verjetno ni nihče drug kot »Beseda« – Jezus Kristus v svojem predčloveškem obstoju. (Janez 1:1; Daniel 10:13) Kako spodbudno je zagotovilo, da oslavljeni Jezus Kristus stoji ob strani tudi današnjemu Božjemu ljudstvu, ko to bije duhovni boj!
Pouk za nas:
1:7–9. Da bi bili uspešni v duhovnem prizadevanju, je bistveno, da dnevno beremo Biblijo, o prebranem redno poglobljeno premišljujemo in naučeno tudi udejanjamo.
1:11. Jozue prosi ljudstvo, naj si pripravi živeža, ne pa da križem rok čaka, da jih s hrano oskrbi Bog. Jezusov opomin, naj ne bomo več v skrbeh za življenjske potrebščine, in njegova obljuba, da nam bodo »vse te druge stvari [. . .] dodane«, ne pomenita, da nam za preživljanje ni treba delati. (Matej 6:25, 33)
2:4–13. Potem ko Rahab sliši o Jehovovih velikih delih in sprevidi, da so nastopili kritični časi, se odloči, da se bo postavila na stran Jehovovih častilcev. Če že nekaj časa preučujete Biblijo in ste spoznali, da živimo v »zadnjih dneh«, ali ne bi potemtakem morali sprejeti odločitev, da služite Bogu? (2. Timoteju 3:1)
3:15. Ker je poročilo oglednikov, ki sta odšla v Jeriho, pozitivno, Jozue hitro ukrepa in ne čaka, da vode Jordana upadejo. Kadar gre za dela, povezana s pravim čaščenjem, moramo tudi mi ukrepati pogumno, ne pa odlašati in čakati na ugodnejše okoliščine.
4:4–8, 20–24. Dvanajst kamnov, ki so jih vzeli iz struge reke Jordan, Izraelce spominja na ta dogodek. Jehova iz rok sovražnikov rešuje tudi svoje služabnike danes. Ta rešilna dela jih spominjajo, da je z njimi.
ZAČNE SE OSVAJANJE DEŽELE
Mesto Jeriho »so zaprli [. . .]: nihče ni šel ven in nihče noter«. (Jozue 6:1) Kako bodo mesto zavzeli? Jehova pouči Jozueta o strategiji. Kmalu je obzidje porušeno, mesto pa uničeno. Pri življenju ohranijo samo Rahab in njeno družino.
Naslednje mesto, ki naj bi ga zavzeli, je kraljevo mesto Aj. Ogledniki, ki so odšli v mesto, poročajo, da tam živi malo prebivalcev, zato za zavzetje ni treba veliko mož. Vendar se približno 3000 vojakov, ki je odšlo v napad na mesto Aj, požene v beg pred možmi iz tega mesta. Zakaj se to zgodi? Jehova ni z Izraelci. Ko so zavzemali Jeriho, je Ahan iz Judovega rodu grešil. Potem ko se zadeva uredi, Jozue napade Aj. Kralj v Aju že komaj čaka, da napade Izraelce, saj jih je enkrat že porazil. Toda Jozue ubere strategijo, s katero izkoristi preveliko samozavest mož iz Aja, in tako zavzame mesto.
Gibeon je ‚veliko mesto, večje nego Aj, in vsi meščani njegovi so junaki‘. (Jozue 10:2) Ko pa so Gibeonci slišali o uspehu Izraelcev proti Jerihu in Aju, prelisičijo Jozueta, tako da z njimi sklene zavezo miru. Okoliški narodi v tej predaji vidijo grožnjo. Pet njihovih kraljev sklene zavezništvo in napade Gibeonce. Rešijo jih Izraelci in napadalce popolnoma porazijo. Pod Jozuetovim vodstvom zavzamejo še druga mesta na jugu in zahodu, uničijo pa tudi zavezništvo kraljev na severu. Vseh kraljev, ki so jih premagali na zahodni strani Jordana, je bilo 31.
Odgovori na svetopisemska vprašanja:
10:13 – Kako se je lahko zgodil takšen čudež? »Je li GOSPODU,« Stvarniku nebes in zemlje, »kaka stvar nedosežna?« (1. Mojzesova 18:14) Jehova lahko, če želi, vpliva na vrtenje zemlje, tako da bi se opazovalcu na zemlji zdelo, da se sonce in mesec ne premikata. Ali pa pusti, da se zemlja in mesec nemoteno vrtita, medtem pa lomi žarke sonca in meseca, tako da svetloba s teh nebesnih teles še naprej osvetljuje zemljo. Kakor koli se je že zgodilo, »ni bilo temu enakega dne« v človeški zgodovini. (Jozue 10:14)
10:13 – Kaj je knjiga Pravičnega? Ta knjiga je v Drugi Samuelovi knjigi 1:18 poimenovana kot ‚knjiga Jašarjeva‘ in je omenjena skupaj s pesmijo »o loku« – to je žalostinka za izraelskim kraljem Savlom in njegovim sinom Jonatanom. Knjiga je bila verjetno zbirka poezije o zgodovinskih temah, Hebrejci pa so jo najbrž dobro poznali.
Pouk za nas:
6:26; 9:22, 23. Prekletstvo, ki ga je Jozue izrekel ob uničenju Jeriha, se je uresničilo kakih 500 let kasneje. (1. kraljev 16:34) Prekletstvo, ki ga je Noe izrekel nad svojim vnukom Kanaanom, pa takrat, ko so Gibeonci postali hlapci. (1. Mojzesova 9:25, 26) Jehovova beseda se vedno izpolni.
7:20–25. Nekateri na Ahanovo krajo morda gledajo kot na manjši prestopek; mogoče trdijo, da s tem ni nikomur škodil. Podobno lahko gledajo tudi na druge neznatne kraje in manjše prestopke proti biblijskim zakonom. Toda mi bi morali posnemati Jozueta in biti odločeni, da se upremo pritisku, da bi storili nezakonita ali nemoralna dejanja.
9:15, 26, 27. Dogovore, ki jih sklenemo, bi morali vzeti resno in držati svojo besedo.
JOZUE SE LOTI ŠE ZADNJE VELIKE NALOGE
Jozue, ki je sedaj že v letih – bliža se svojim devetdesetim – začne razdeljevati deželo. Res velika naloga! Rubenov in Gadov rod ter polovica Manasejevega rodu so že prejeli svojo dediščino vzhodno od Jordana. Sedaj pa na zahodni strani z žrebom dodelijo dediščino še drugim rodovom.
V Silu, na ozemlju Efraimovega rodu, postavijo shodni šotor. Kaleb prejme mesto Hebron, Jozue pa Timnat-serah. Leviti dobijo 48 mest in 6 zavetnih mest. Vojaki Rubenovega, Gadovega in polovice Manasejevega rodu na poti k svoji dediščini na vzhodni strani Jordana postavijo oltar, ki je »velik in očiten«. (Jozue 22:10) Rodovom na zahodni strani reke se to zdi odpadniško dejanje, zato skoraj pride do medrodovne vojne, a prelivanje krvi prepreči dobra komunikacija.
Potem ko Jozue že nekaj časa živi v Timat-serahu, skliče starešine, poglavarje, sodnike in Izraelove oblastnike ter jih spodbudi, naj bodo pogumni in ostanejo zvesti Jehovu. Kasneje Jozue zbere vse izraelske rodove v Sihemu. Tam še enkrat na kratko pove, kako je Jehova ravnal od Abrahama naprej, in jih znova opomni, naj se ‚bojijo GOSPODA ter mu služijo s popolno vdanostjo in v resnici‘. Ljudstvo se voljno odzove: »GOSPODU, Bogu svojemu, hočemo služiti in glas njegov poslušati.« (Jozue 24:14, 15, 24) Po vsem tem Jozue umre, star 110 let.
Odgovori na svetopisemska vprašanja:
13:1 – Ali ni to v nasprotju s tem, kar je zapisano v Jozuetovi knjigi 11:23? Ne, saj je osvajanje Obljubljene dežele zajemalo dve fazi: vojne, ki so jih bíli kot narod in v katerih so porazili 31 kraljev Kanaanske dežele, s čimer so zlomili moč Kanaancev, ter popolno zavzetje dežele, za kar so poskrbeli rodovi in posamezniki. (Jozue 17:14–18; 18:3) Čeprav Izraelci niso uspeli popolnoma izgnati Kanaancev, ti niso predstavljali nobene resne grožnje za varnost Izraelcev. (Jozue 16:10; 17:12) V Jozuetovi knjigi 21:44 piše: »GOSPOD jim je pripravil pokoj vsepovsod.«
24:2 – Ali je Abrahamov oče Terah častil malike? Terah sprva ni bil Jehovov častilec. Verjetno je častil boga meseca po imenu Sin – priljubljenega boga v Uru. Glede na judovsko tradicijo je Terah morda malike celo izdeloval. Toda ko je Abraham po Božji zapovedi zapustil Ur, je Terah odšel z njim v Haran. (1. Mojzesova 11:31)
Pouk za nas:
14:10–13. Kaleb je star že 85 let, a kljub temu prosi za težko nalogo, namreč da bi počistil Hebron. Področje zasedajo Enakimi – možje nenavadno velike postave. Ta izkušeni vojak z Jehovovo pomočjo uspe opraviti nalogo in Hebron postane zavetno mesto. (Jozue 15:13–19; 21:11–13) Kalebov zgled nas spodbuja, naj ne bežimo pred težkimi teokratičnimi nalogami.
22:9–12, 21–33. Morali bi biti previdni, da ne bi napačno presojali nagibov drugih.
»Ni izginila ne ena beseda«
Sedaj že prileten Jozue odgovornim možem v Izraelu pove: »Ni izginila ne ena beseda iz vseh dobrih obljub, ki jih je za vas govoril GOSPOD, Bog vaš; vse se je uresničilo.« (Jozue 23:14) Kako živo to kaže Jozuetova zgodovinska pripoved!
»Vse namreč, kar je bilo prej napisano, je bilo napisano nam v pouk,« je zapisal apostol Pavel, »da bi po svoji zdržljivosti in po tolažbi iz Pisem imeli upanje.« (Rimljanom 15:4) Lahko smo prepričani, da naše upanje v Božje obljube ni zgrešeno. Niti ena obljuba ne bo izginila; vse se bodo uresničile.
[Zemljevid na strani 10]
(Za prikaz slike klikni desni gumb. [View Image File])
Dežela, ki so jo zavzeli pod Jozuetovim vodstvom
BASAN
GILEAD
NIŽINA
NEGEB
Jordan
Slano morje
Jabok
Arnon
Hazor
Madon
Lašaron
Simron
Jokneam
Dor
Megido
Kedes
Taanah
Hefer
Tirza
Afek
Tapuah
Betel
Aj
Gilgal
Jeriho
Gezer
Jeruzalem
Makeda
Jarmut
Adulam
Libna
Lahis
Eglon
Hebron
Debir
Arad
[Slika na strani 9]
Ali veste, zakaj je bila prostitutka Rahab razglašena za pravično?
[Slika na strani 10]
Jozue je Izraelce opomnil, naj se ‚bojijo GOSPODA ter mu služijo‘
[Slika na strani 12]
Ahanova kraja ni bil le majhen prestopek, saj je vodila do resnih posledic
[Slika na strani 12]
‚Zaradi vere se je obzidje Jerihe podrlo.‘ (Hebrejcem 11:30)