Kako lahko zaščitimo svoje otroke z Božjo modrostjo

NAŠE telo se vsak dan vojskuje. Bojevati se mora proti množici mikrobov, parazitov in virusov. Na vso srečo pa je večina od nas podedovala imunski sistem, ki nas pred takšnimi napadi ščiti ter varuje, da ne postanemo žrtev številnih nalezljivih bolezni.

Podobno se moramo kristjani bojevati proti nesvetopisemskemu razmišljanju in vrednotam, kot tudi proti pritiskom, ki lahko uničijo naše duhovno zdravje. (2. Korinčanom 11:3) Da bi se uprli tem vsakodnevnim napadom na naše misli in srce, moramo razviti duhovno obrambo.

Naši otroci se ne rodijo s takšno obrambo, zato jo še toliko bolj potrebujejo, da bi se lahko upirali duhu tega sveta. (Efežanom 2:2) Zelo pomembno je, da starši svojim odraščajočim otrokom pomagajo razviti lastno duhovno obrambo. Na čem pa temelji ta obramba? V Bibliji je pojasnjeno: »GOSPOD daje modrost, [. . .] varuje pot svojih zvestih.« (Pregovori 2:6, 8, SSP) Mlade, ki bi sicer lahko popustili škodljivi družbi, pritisku vrstnikov ali nezdravi zabavi, lahko na njihovi poti varuje Božja modrost. Kako lahko starši upoštevajo Jehovove smernice in otrokom vcepljajo Božjo modrost?

Iskanje izgrajujoče družbe

Razumljivo je, da so najstniki radi v družbi svojih vrstnikov, toda če se družijo samo z drugimi neizkušenimi posamezniki, ne bodo dosegli Božje modrosti. »Neumnost je pripeta k dečkovemu srcu,« svari pregovor. (Pregovori 22:15) Kako pa nekateri starši glede družbe pomagajo svojim otrokom uporabiti Božjo modrost?

Don * je oče in o svojih izkušnjah je povedal: »Najina fanta sta preživela veliko časa s svojimi prijatelji iste starosti, vendar so bili večino tega časa pri nas doma, ob najini  navzočnosti. Vrata našega doma so bila zmeraj odprta in pri nas je bilo vseskozi polno mladih, ki smo jih hranili in jim dajali vedeti, da so dobrodošli. Ni nama bilo težko prenašati trušča in direndaja v hiši, samo da sva lahko priskrbela varno okolje, v katerem so najini otroci uživali.«

Brian in Mary imata tri pridne otroke, vendar odkrito priznavata, da vzgajanje ni zmeraj enostavno. Takole sta povedala: »V naši občini je bilo bore malo starejših najstnikov, s katerimi bi se lahko družila najina hči Jane. Imela pa je prijateljico Susan, ki je bila odprta in vedra mladenka. Toda njeni starši so bili bolj popustljivi kakor midva. Susan so dovolili, da je lahko ostajala zunaj dlje časa kot Jane, lahko je nosila krajša krila, poslušala vprašljivo glasbo in gledala neprimerne filme. Jane dolgo ni mogla razumeti najinega stališča. Njej se je zdelo, da so Susanini starši bolj razumevajoči, midva pa prestroga. Šele ko je Susan zapadla v težave, je Jane ugotovila, da je bila najina odločnost njej v zaščito. Zelo sva vesela, da nisva popustila v stališču do tega, kar je bilo po najinem mnenju prav za hčer.«

Veliko mladih se je podobno kakor Jane naučilo, da je modro, če vodstvo glede družbe iščejo pri starših. »Uho, ki posluša svarjenje življenja, bo bivalo med modrimi,« pravi pregovor. (Pregovori 15:31) Božja modrost mlade vodi, da si iščejo izgrajujoče prijatelje.

Spoprijeti se s pritiskom, da bi bili podobni drugim

Z družbo je tesno povezan pritisk vrstnikov. Dan za dnem so naši otroci pod pritiskom, da bi bili podobni drugim, in to lahko vpliva na njihov obrambni sistem. Glede na to, da mladi običajno iščejo odobravanje otrok iste starosti, jih lahko pritisk vrstnikov stlači v kalup, ki je v tem svetu zaželen. (Pregovori 29:25)

Biblija nas svari, da »svet mineva in njegove želje prav tako«. (1. Janezovo 2:17) Zato starši svojim otrokom ne bi smeli dovoliti, da bi nanje preveč vplivalo stališče tega sveta. Kako jim lahko pomagajo, da razmišljajo kot kristjani?

»Moja hči se je vedno želela oblačiti kakor drugi mladi,« je rekel Richard. »Zato sva z njo zmeraj potrpežljivo razpravljala o dobrih in slabih straneh vsake želje. Celo pri modi, ki je nisva imela za sporno, sva upoštevala nasvet, ki sva ga slišala pred nekaj leti: ‚Moder človek je tisti, ki mode ne sprejme prvi, niti je ne opusti zadnji.‘«

Pauline se je pritisku vrstnikov, s katerim so se spopadali njeni otroci, postavila po robu nekoliko drugače. Spominja se: »Zanimala sem se za tisto, za kar so se moji otroci,  in velikokrat sem šla v njihovo sobo, da sem se z njimi pogovarjala. Med dolgimi pogovori sem lahko oblikovala njihove zamisli in jim pomagala, da so razmislili tudi o drugačnih pogledih na zadeve.«

Pritisk vrstnikov ne bo minil, zato se bodo starši verjetno morali nenehno truditi, da ‚podirajo svetno umovanje‘ in pomagajo svojim otrokom zasužnjevati misli, da ‚jih naredijo poslušne Kristusu‘. (2. Korinčanom 10:5) Toda če bodo starši in otroci ‚vztrajali v molitvi‘, bodo okrepljeni, da v tem tudi uspejo. (Rimljanom 12:12; Psalm 65:2)

Močna privlačnost zabave

Tretji izziv, s katerim se starši morda težko spoprijemajo, je zabava. Majhni otroci se že po naravi radi igrajo. Tudi mnogi starejši otroci željno iščejo razvedrilo. (2. Timoteju 2:22) Toda če te želje ne zadovoljijo modro, jim to lahko oslabi duhovno obrambo. Nevarnost se pojavi predvsem v dveh oblikah.

Kot prvo, veliko vrst zabave odseva nizka moralna merila tega sveta. (Efežanom 4:17–19) Kljub temu pa so predstavljene kot nekaj vznemirljivega in privlačnega. To pomeni veliko nevarnost za mlade, ki morda ne opazijo pasti.

Kot drugo, težavo lahko povzroči tudi to, koliko časa se posveti zabavi. Nekaterim postane zabava najpomembnejša stvar v življenju ter jim jemlje daleč preveč časa in energije. Neki pregovor opozarja, da »pojesti preveč medú ni dobro«. (Pregovori 25:27) Podobno bo tudi preveč zabave zmanjšalo tek za duhovno hrano in pripeljalo do miselne lenobe. (Pregovori 21:17; 24:30–34) Če mladi želijo izkoristiti vse, kar jim ponuja ta svet, se ne bodo mogli ‚okleniti pravega življenja‘ – večnega življenja v Božjem novem svetu. (1. Timoteju 6:12, 19) Kako se starši spoprijemajo s tem izzivom?

Mari Carmen, mati treh hčera, pravi: »Želela sva, da imajo najine hčere zdravo sprostitev in da uživajo. Zato smo skupaj redno hodili ven, družile pa so se tudi s prijatelji v občini. Toda na sprostitev smo gledali uravnovešeno. Primerjala sva jo s sladico na koncu obroka – je sladka, toda ni glavna jed. Naučile so se biti pridne doma, v šoli in občini.«

Tudi Don in Ruth nista zabave prepustila naključju. »Prišlo nam je v navado, da smo imeli soboto za ‚družinski dan‘,« sta pojasnila. »Zjutraj smo vsi šli na oznanjevanje, popoldan na plavanje, zvečer pa smo pripravili poseben obrok.«

Izjave teh staršev kažejo, kako pomembno je za kristjana, da je pri zdravi zabavi uravnovešen in da jo postavi na ustrezno mesto v svojem življenju. (Propovednik 3:4; Filipljanom 4:5)

Zaupanje v Jehova

Seveda je za razvoj duhovne obrambe potrebno veliko let. Ne obstaja nikakršno čudežno zdravilo, ki bi otrokom podelilo Božjo modrost in jih spodbudilo, da zaupajo svojemu nebeškemu Očetu. Namesto tega jih morajo starši ‚vzgajati, tako da jih disciplinirajo in usmerjajo njihov um v skladu z Jehovovo voljo‘. (Efežanom 6:4) To nenehno ‚usmerjanje njihovega uma‘ pomeni, da otrokom pomagajo gledati na stvari tako, kakor nanje gleda Bog. Kako lahko starši to dosežejo?

 Ključ do uspeha je redno družinsko preučevanje Biblije. Pouk otrokom ‚odgrne oči, da gledajo čuda v zakonu‘ Božjem. (Psalm 119:18) Diego je gledal na družinski pouk zelo resno in tako je svojim otrokom pomagal, da so se z Jehovom zbližali. Dejal je: »Na pouk sem se temeljito pripravil. Z raziskovanjem po biblijskih publikacijah sem se naučil biblijske osebe narediti resnične. Otroke sem spodbujal, naj se poistovetijo z zvestimi posamezniki. Tako so si živo vtisnili v spomin, kaj je Jehovu všeč.«

Otroci se učijo tudi v vsakdanjih okoliščinah. Mojzes je starše spodbujal, naj govorijo o Jehovovih opominih, ‚sedeč v svojem domu in hodeč po poti, ko ležejo in ko vstanejo‘. (5. Mojzesova 6:7) Neki oče je pojasnil: »Moj sin potrebuje čas, da odpre srce in izrazi svoje občutke. Kadar greva na sprehod ali pa skupaj kaj delava, se mi počasi zaupa. Takrat imava prijetne pogovore, ki obema koristijo.«

Močan vtis na otroke naredijo tudi molitve staršev. Ko otroci slišijo, kako starši ponižno prosijo Boga za pomoč in odpuščanje, jih to spodbudi, da ‚verujejo, da obstaja‘. (Hebrejcem 11:6) Mnogi uspešni starši poudarjajo pomembnost družinskih molitev, med drugim tudi molitve glede šolskih zadev in drugega, kar otroke skrbi. Neki oče je dejal, da njegova žena vedno moli z otroki, preden odidejo v šolo. (Psalm 62:8; 112:7)

»Ne nehajmo delati dobrega«

Vsi starši delajo napake in morda obžalujejo to, kako so ravnali v določenih okoliščinah. Kljub temu nam Biblija prigovarja, naj se še naprej trudimo in ‚ne nehamo delati dobrega‘. (Galačanom 6:9)

Ko starši včasih preprosto ne morejo razumeti svojih otrok, bi morda najraje dvignili roke od vsega. Enostavno bi bilo skleniti, da je mlajša generacija drugačna in težavna. Toda priznati je treba, da imajo današnje generacije otrok enake slabosti, kakor so jih imele prejšnje, in da se spoprijemajo s podobnimi preizkušnjami, čeprav je pritisk, da bi delali slabo, morda večji. Zato je neki oče, potem ko je sina pograjal, ublažil svoje besede tako, da je prijazno dodal: »Vem, tvoje srce želi delati tisto, kar je želelo moje, ko sem bil v tvojih letih.« Starši morda ne vedo veliko o računalnikih, vedo pa vse o nagibih nepopolnega mesa. (Matej 26:41; 2. Korinčanom 2:11)

 Nekateri otroci mogoče niso preveč navdušeni nad starševskim vodstvom in se vzgoji celo upirajo. Vendar je spet bistvena zdržljivost. Veliko otrok navzlic začetnemu nasprotovanju ali obdobju kljubovanja navsezadnje sprejme vzgojo. (Pregovori 22:6; 23:22–25) Mladi kristjan Matthew, ki sedaj služi v podružničnem uradu Jehovovih prič, je rekel: »Ko sem bil najstnik, sem menil, da so omejitve, ki so mi jih postavljali starši, nepravične. Konec koncev, sem modroval, če so starši mojih prijateljev njim nekaj dovolili, zakaj niso mogli še moji meni. In res me je vznejevoljilo, ko so me včasih kaznovali tako, da mi niso dovolili vožnje s kanujem – nekaj, kar sem oboževal. Toda ko se ozrem nazaj, vidim, da je bila vzgoja, ki sem je bil deležen doma, učinkovita in potrebna. Hvaležen sem staršema, da sta me vodila, ko sem to potreboval.«

Nobenega dvoma ni o naslednjem: čeprav mogoče morajo biti naši otroci občasno v nezdravem duhovnem okolju, lahko odrastejo v dobre kristjane. Biblija obljublja, da si lahko z Božjo modrostjo pridobijo duhovno obrambo. »Kajti modrost pride v srce tvoje in znanje bode prijetno duši tvoji, razsodnost bo pazila nate, umnost te bo stražila, da te otme slabega pota.« (Pregovori 2:10–12)

Nositi otroka v maternici devet mesecev ni enostavno. Naslednjih 20 let lahko prinese s seboj poleg veselja tudi nekaj čustvene bolečine. Toda krščanski starši ljubijo svoje otroke, zato si z vsemi svojimi močmi prizadevajo, da jih zaščitijo z Božjo modrostjo. Do otrok občutijo enako, kakor je do svojih duhovnih otrok občutil postarani apostol Janez: »Nič drugega me ne navdaja z večjo hvaležnostjo kakor to, da slišim, da moji otroci živijo v resnici.« (3. Janezovo 4)

[Podčrtna opomba]

[Slika na strani 24]

»Vrata našega doma so bila zmeraj odprta in pri nas je bilo vseskozi polno mladih.«

[Slika na strani 25]

Zanimajte se za tisto, za kar se zanimajo vaši otroci

[Sliki na strani 26]

»Na pouk sem se temeljito pripravil«