Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Posnemajmo Jezusov zgled

Posnemajmo Jezusov zgled

Posnemajmo Jezusov zgled

»Dal sem vam [. . .] zgled, da bi tudi vi delali tako, kakor sem jaz storil vam.« (JANEZ 13:15)

1. Zakaj je Jezus za kristjane zgled, ki naj bi ga posnemali?

V VSEJ človeški zgodovini je obstajal samo en človek, ki v svojem življenju ni niti enkrat grešil. To je bil Jezus. Razen njega ‚ni bilo človeka, ki ne bi grešil‘. (1. kraljev 8:46; Rimljanom 3:23) Zato pravi kristjani gledajo nanj kot na popoln zgled, ki naj bi ga posnemali. Pa tudi Jezus sam je 14. nisana leta 33 n. št., malo pred smrtjo, svojim sledilcem naročil, naj ga posnemajo. Dejal je: »Dal sem vam [. . .] zgled, da bi tudi vi delali tako, kakor sem jaz storil vam.« (Janez 13:15) V tej zadnji noči je omenil več stvari, glede katerih naj bi se kristjani trudili, da bi mu bili podobni. V nadaljevanju jih bomo pregledali nekaj.

Potrebna je ponižnost

2., 3. V čem vse je Jezus dal popoln zgled ponižnosti?

2 Ko je Jezus svoje učence spodbudil, naj posnemajo njegov zgled, je meril izrecno na ponižnost. Svojim sledilcem je več kot enkrat svetoval, naj bodo ponižni, in na večer 14. nisana je lastno ponižnost pokazal s tem, da je apostolom umil noge. Nato je rekel: »Če sem vam torej jaz, čeprav sem Gospod in Učitelj, umil noge, morate tudi vi umivati noge drug drugemu.« (Janez 13:14) Zatem je apostolom dejal, naj posnemajo zgled, ki jim ga je dal. In to je bil zares odličen zgled ponižnosti!

3 Apostol Pavel nam pove, da je Jezus, preden je prišel na zemljo, »obstajal v Božji podobi«. Vendar se je odrekel samemu sebi in postal navaden človek. Še več, ‚ponižal se je in bil poslušen vse do smrti, in to smrti na mučilnem kolu‘. (Filipljanom 2:6–8) Samo pomislimo! Jezus, druga najpomembnejša oseba v vesolju, je privolil, da postane nižji od angelov, se rodi kot nebogljen dojenček, odrašča pokoren nepopolnim staršem in na koncu umre kot preziran zločinec. (Kološanom 1:15, 16; Hebrejcem 2:6, 7) Kakšna ponižnost! Ali je mogoče posnemati njegovo »stališče« in gojiti takšno ‚ponižnost‘? (Filipljanom 2:3–5) Je, vendar ni tako preprosto.

4. Na kaj vse so ljudje ponosni, toda zakaj je ponos nevaren?

4 Nasprotje ponižnosti je ponos. (Pregovori 6:16–19) Ta je Satana pripeljal do padca. (1. Timoteju 3:6) Ponos zlahka požene korenine v človekovem srcu, in ko se to enkrat zgodi, ga je težko odstraniti. Ljudje so ponosni na svojo državo, raso, imetje, izobrazbo, dosežke, družbeni položaj, videz, športne sposobnosti in še na marsikaj drugega. Toda nič od tega ni pomembno Jehovu. (1. Korinčanom 4:7) Če bi zaradi teh reči postali ponosni, bi s tem škodili našemu odnosu z Njim. »Vzvišen je GOSPOD, vendar gleda na nizkega, a prevzetnega spozna [pozna le, NW] oddaleč.« (Psalm 138:6; Pregovori 8:13)

Ponižni sredi naših bratov in sester

5. Zakaj je zelo pomembno, da so starešine ponižni?

5 K ponosu nas prav tako ne bi smelo navesti to, koliko naredimo in dosežemo v Jehovovi službi, niti odgovornosti, ki jih imamo v občini. (1. letopisov 29:14; 1. Timoteju 6:17, 18) Pravzaprav, večje ko imamo odgovornosti, ponižnejši bi morali biti. Apostol Peter je starešine opomnil, naj ne ‚gospodujejo nad temi, ki so Božja dediščina, temveč naj postanejo čredi za zgled‘. (1. Petrovo 5:3) Starešine so postavljeni za služabnike in zgled, ne pa za gospode in gospodarje. (Luka 22:24–26; 2. Korinčanom 1:24)

6. Na katerih področjih krščanskega življenja moramo biti ponižni?

6 Ponižnost pa se ne zahteva samo od starešin. Peter je mlajšim moškim, ki so morda ponosni na to, da so v primerjavi s starejšimi bistrejšega uma in fizično močnejši, napisal: »V medsebojnih odnosih [se] opašite s ponižnostjo, saj Bog ošabnim nasprotuje, ponižnim pa izkazuje nezasluženo dobrotljivost.« (1. Petrovo 5:5) Res je zelo pomembno, da smo vsi tako ponižni, kakor je bil Kristus. Ponižni moramo biti, da lahko oznanjujemo dobro novico, še zlasti, kadar so ljudje ravnodušni ali sovražno razpoloženi. Ponižni moramo biti, da sprejmemo nasvet ali si poenostavimo življenje, da bi lahko več sodelovali v službi oznanjevanja. Ponižnost, kakor tudi pogum in vero, pa potrebujemo tudi takrat, ko prenašamo žaljivo govorjenje v javnosti, pravne napade ali grobo preganjanje. (1. Petrovo 5:6)

7., 8. Kaj nam bo med drugim pomagalo biti ponižni?

7 Kako lahko človek premaga ponos in ‚s ponižnostjo gleda na druge kot na višje od sebe‘? (Filipljanom 2:3) Nase mora gledati tako, kakor nanj gleda Jehova. Jezus je pojasnil, katero je pravilno stališče, ko je dejal: »Tudi vi, kadar storite vse, kar vam je bilo naloženo, recite: ‚Nekoristni sužnji smo. Storili smo to, kar smo bili dolžni storiti.‘« (Luka 17:10) Ne pozabimo, da se nič, kar lahko storimo, ne more primerjati s tem, kar je storil Jezus. Kljub temu je bil Jezus ponižen.

8 Da bi nase pravilno gledali, pa lahko tudi prosimo za pomoč Jehova. Molimo lahko podobno kakor psalmist: »Dobre razsodnosti in spoznanja me úči, ker zapovedim tvojim verujem.« (Psalm 119:66) Jehova nam bo pomagal razviti razumen, uravnovešen pogled nase ter nas bo za ponižnost blagoslovil. (Pregovori 18:12) Jezus je dejal: »Kdor se povišuje, bo ponižan, in kdor se ponižuje, bo povišan.« (Matej 23:12)

Pravilen pogled na to, kaj je pravilno in kaj napačno

9. Kako je Jezus gledal na to, kar je pravilno, in to, kar je napačno?

9 Jezus je 33 let živel med nepopolnimi ljudmi, a je vseeno ostal »brez greha«. (Hebrejcem 4:15) Pravzaprav je psalmist v prerokbi glede Mesija dejal: »Ljubil si pravičnost in sovražil krivico.« (Psalm 45:7; Hebrejcem 1:9) Tudi v tem si kristjani prizadevajo posnemati Jezusa. Ne samo, da znajo razlikovati pravilno od napačnega, temveč to, kar je napačno, sovražijo in to, kar je pravilno, ljubijo. (Amos 5:15) To jim pomaga bojevati se proti prirojenim grešnim nagnjenjem. (1. Mojzesova 8:21; Rimljanom 7:21–25)

10. Kakšno stališče kažemo, če neskesano ravnamo »hudobno«?

10 Jezus je farizeju Nikodemu dejal: »Kdor [. . .] ravna hudobno, sovraži luč in ne prihaja k luči, da se njegovih del ne bi grajalo. Kdor pa dela, kar je prav, prihaja k luči, da bi se razodelo, da so njegova dela narejena v skladu z Bogom.« (Janez 3:20, 21) Premislite o naslednjem: Janez je Jezusa predstavil kot ‚pravo luč, ki razsvetljuje vsakršnega človeka‘. (Janez 1:9, 10) Toda Jezus je dejal, da bi s ‚hudobnim‘ ravnanjem – če bi torej delali nekaj, kar je za Boga napačno, nesprejemljivo – kazali, da to luč sovražimo. Ali si lahko zamislite, da bi sovražili Jezusa in to, za kar se on zavzema? Toda prav to počnejo tisti, ki neskesano grešijo. Čeprav na svoje ravnanje morda ne gledajo tako, je Jezus očitno drugačnega mnenja.

Kako imeti Jezusov pogled na to, kaj je pravilno in kaj napačno

11. Kaj moramo delati, če želimo imeti Jezusov pogled na to, kaj je pravilno in kaj napačno?

11 Jasno moramo razumeti, kaj je pravilno in kaj napačno v Jehovovih očeh. To nam bo uspelo samo s preučevanjem Božje Besede, Biblije. Pri tem pa moramo moliti kakor psalmist: »Pota svoja mi kaži, GOSPOD, steze svoje me uči.« (Psalm 25:4) Vendar ne pozabimo, da je Satan prekanjen. (2. Korinčanom 11:14) To, kar je napačno, lahko tako zamaskira, da se neprevidnemu kristjanu zdi sprejemljivo. Zato moramo poglobljeno premišljevati o tem, kar se učimo, in dosledno upoštevati nasvete ‚zvestega in preudarnega sužnja‘. (Matej 24:45–47) Če bomo preučevali, molili in o naučenem poglobljeno premišljevali, nam bo to pomagalo, da bomo zrasli do zrelosti in bili med tistimi, ki »imajo z rabo izšolano zmožnost zaznavanja, da razlikujejo med pravilnim in napačnim«. (Hebrejcem 5:14) Potem bomo sovražili to, kar je napačno, in ljubili to, kar je pravilno.

12. Kateri biblijski nasvet nam pomaga, da ne ravnamo napačno?

12 Če sovražimo to, kar je napačno, ne bomo dovolili, da bi se nam v srcu razvila želja po napačnih rečeh. Apostol Janez je precej let po Jezusovi smrti napisal: »Ne ljubite ne sveta ne tega, kar je v svetu. Če kdo ljubi svet, v njem ni ljubezni do Očeta, ker nič od tega, kar je v svetu – želje mesa, želje oči in bahavo razkazovanje svojih življenjskih sredstev – ne izvira od Očeta, temveč od sveta.« (1. Janezovo 2:15, 16)

13., 14. a) Zakaj bi bilo za kristjane nevarno, če bi ljubili to, kar je v svetu? b) Kaj lahko storimo, da ne bi gojili ljubezni do tega, kar je v svetu?

13 Nekateri morda menijo, da ni ravno vse, kar je v svetu, napačno. Četudi je to res, nas lahko svet s svojo privlačnostjo kaj hitro odvrne od služenja Jehovu. In nič, kar nam ta svet ponuja, nam ne pomaga, da bi se z Bogom zbližali. Če torej pričenjamo reči v svetu ljubiti, tudi take, ki same po sebi morda niso napačne, smo v nevarnosti. (1. Timoteju 6:9, 10) Poleg tega je v svetu veliko reči, ki so zares slabe, in te nas lahko pokvarijo. Če gledamo filme ali televizijske programe, ki poudarjajo nasilje, pridobitništvo ali spolno nemoralo, lahko pričnemo na te stvari gledati kot na sprejemljive, zatem pa nam postanejo skušnjava. Če se družimo z ljudmi, ki jim je najpomembnejše to, kako bi si izboljšali življenjski slog ali izkoristili poslovne priložnosti, lahko takšne reči tudi nam postanejo najpomembnejše. (Matej 6:24; 1. Korinčanom 15:33)

14 Če pa nam je po drugi strani Jehovova Beseda v veselje, nas »želje mesa, želje oči in bahavo razkazovanje svojih življenjskih sredstev« ne bodo tako privlačili. Pomagalo nam bo tudi druženje s tistimi, ki dajejo delo v prid Božjega kraljestva na prvo mesto. Postali jim bomo podobni – ljubili bomo to, kar ljubijo oni, in se ogibali tega, česar se ogibajo oni. (Psalm 15:4; Pregovori 13:20)

15. Kako nas bo to, da ljubimo pravičnost in sovražimo nezakonitost, okrepilo, tako kot je okrepilo Jezusa?

15 Jezusu je to, da je sovražil nezakonitost in ljubil pravičnost, pomagalo, da je imel pogled uprt v ‚veselje, ki ga je čakalo‘. (Hebrejcem 12:2) Isto lahko velja za nas. Vemo, da »svet mineva in njegove želje prav tako«. Vsak užitek, ki ga ponuja, je le začasen. »Kdor pa izpolnjuje Božjo voljo, ostane za večno.« (1. Janezovo 2:17) Jezus je izpolnil Božjo voljo in tako ljudem omogočil, da dobijo večno življenje. (1. Janezovo 5:13) Vsi ga posnemajmo in dovolimo, da nam njegova značajnost koristi.

Zdržati preganjanje

16. Zakaj je Jezus svoje sledilce spodbudil, naj ljubijo drug drugega?

16 Jezus je omenil še eno področje, v katerem naj bi ga njegovi učenci posnemali. Rekel je: »Zapovedujem pa vam, da ljubite drug drugega, kakor sem jaz ljubil vas.« (Janez 15:12, 13, 17) Obstaja veliko razlogov, zakaj kristjani ljubijo svoje brate in sestre. Jezus je imel ob tej priložnosti v mislih predvsem sovraštvo, ki ga bodo doživeli od sveta. Dejal je: »Če vas svet sovraži, vedite, da je mene prej sovražil kakor vas. [. . .] Suženj ni večji od svojega gospodarja. Če so preganjali mene, bodo preganjali tudi vas.« (Janez 15:18, 20) Da, kristjani so celo v tem, da doživljajo preganjanje, podobni Jezusu. Da bi to sovraštvo prestali, morajo razviti močno ljubečo vez.

17. Zakaj svet sovraži prave kristjane?

17 Zakaj bo svet kristjane sovražil? Podobno kakor Jezus tudi oni »niso del sveta«. (Janez 17:14, 16) V vojaških in političnih zadevah so nevtralni ter upoštevajo biblijska načela – spoštujejo svetost življenja in živijo po visokih moralnih merilih. (Apostolska dela 15:28, 29; 1. Korinčanom 6:9–11) Njihovi glavni cilji so duhovni, ne telesni. Živijo v svetu, vendar ga, kot je napisal Pavel, ‚ne porabljajo do konca‘. (1. Korinčanom 7:31) Res je, da nekateri občudujejo visoka merila Jehovovih prič. Toda Priče za to, da bi jih drugi občudovali ali sprejeli medse, ne delajo kompromisov. Zato jih večina ljudi v tem svetu ne razume in mnogi jih sovražijo.

18., 19. Kako se kristjani po Jezusovem zgledu odzovejo na nasprotovanje in preganjanje?

18 Jezusovi apostoli so bili ob Jezusovem prijetju in usmrtitvi priča močnemu sovraštvu sveta in temu, kako se je Jezus na takšno sovraštvo odzval. Ko so verski nasprotniki prišli v Getsemanski vrt, da bi Jezusa prijeli, ga je Peter skušal zaščititi z mečem. Toda Jezus mu je rekel: »Spravi svoj meč na njegovo mesto. Vsi namreč, ki za meč primejo, bodo z mečem tudi pokončani.« (Matej 26:52; Luka 22:50, 51) Izraelci so se v preteklosti proti svojim sovražnikom bojevali z mečem. Zdaj pa je bilo drugače. Božje kraljestvo ‚ni bilo del tega sveta‘ in ni imelo nobenih državnih meja, ki bi jih bilo treba ščititi. (Janez 18:36) Peter naj bi kmalu postal del duhovnega naroda, katerega člani so imeli nebeško državljanstvo. (Galačanom 6:16; Filipljanom 3:20, 21) Zato naj bi se Jezusovi sledilci odtlej na sovraštvo in preganjanje odzivali tako, kot se je Jezus – neustrašno, vendar miroljubno. Izid naj bi z zaupanjem prepustili v Jehovove roke in se zanesli na to, da jim bo On dal moč, da bodo zdržali. (Luka 22:42)

19 Peter je več let kasneje napisal: »Kristus [je] trpel za vas in vam s tem zapustil zgled, da bi hodili natančno po njegovih stopinjah. [. . .] Ko so ga zmerjali, ni vračal z zmerjanjem. Ko je trpel, ni grozil, temveč se je izročal tistemu, ki sodi pravično.« (1. Petrovo 2:21–23) Prav kakor je Jezus opozoril, so kristjani v nadaljnjih letih doživljali kruto preganjanje. Kakor v prvem stoletju tudi danes sledijo Jezusovemu zgledu, in tako so si pridobili čudovito spričevalo v zvestosti in zdržljivosti. Izkazali so se za miroljubne ljudi, ki si prizadevajo ostati značajni. (Razodetje 2:9, 10) Tudi mi se kot posamezniki izkažimo za takšne, ko se bomo znašli v podobnih razmerah. (2. Timoteju 3:12)

‚Nadenite si Gospoda Jezusa Kristusa‘

20.–22. Kako si kristjani ‚nadenemo Gospoda Jezusa Kristusa‘?

20 Pavel je občini v Rimu pisal: »Nadenite [si] Gospoda Jezusa Kristusa in ne načrtujte vnaprej, kako bi zadovoljili želje mesa.« (Rimljanom 13:14) Kristjani si, slikovito rečeno, Jezusa oblečejo, kakor bi oblekli oblačilo. Njegove lastnosti in dejanja si prizadevajo tako zelo posnemati, da postanejo, čeprav nepopolni, odsev svojega Gospodarja. (1. Tesaloničanom 1:6)

21 »Gospoda Jezusa Kristusa« si lahko uspešno ‚nadenemo‘, če se dobro seznanimo z Gospodarjevim življenjem in se trudimo živeti tako, kakor je živel on. Posnemamo ga v ponižnosti, ljubezni do pravičnosti, sovraštvu do nezakonitosti, ljubezni do svojih bratov, pa tudi v tem, da nismo del sveta in da potrpežljivo prenašamo trpljenje. Ne ‚načrtujemo vnaprej, kako bi zadovoljili želje mesa‘ – to pomeni, da naš glavni smoter v življenju ni doseganje posvetnih ciljev ali zadovoljevanje mesenih želja. Nasprotno, ko se za kaj odločamo ali pa rešujemo kakšno težavo, se vprašamo: ‚Kaj bi v tem primeru storil Jezus? Kaj bi želel, da storim jaz?‘

22 Nazadnje pa Jezusa posnemamo tudi tako, da smo marljivi pri ‚oznanjevanju dobre novice‘. (Matej 4:23; 1. Korinčanom 15:58) Tudi glede tega se kristjani ravnamo po Jezusovem zgledu, in v naslednjem članku bomo pregledali, kako to počnemo.

Ali lahko pojasnite?

• Zakaj je za kristjana zelo pomembno, da je ponižen?

• Kako lahko imamo pravilen pogled na to, kaj je pravilno in kaj napačno?

• Kako kristjani s svojim odzivom na nasprotovanje in preganjanje posnemajo Jezusa?

• Kako si lahko ‚nadenemo Gospoda Jezusa Kristusa‘?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 7]

Jezus je dal popoln zgled v ponižnosti

[Slika na strani 8]

Vsako področje kristjanovega življenja, tudi oznanjevanje, zahteva ponižnost

[Slika na strani 9]

Satan lahko neprimerno zabavo predstavi kristjanu kot sprejemljivo

[Slika na strani 10]

Ljubezen naših bratov in sester nam bo dala moč, da bomo zdržali nasprotovanje