Vprašanja bralcev

Ali Štefanov vzklik, zapisan v Apostolskih delih 7:59, kaže, da bi morali molitve naslavljati na Jezusa?

V Apostolskih delih 7:59 piše: »Ko so še metali kamenje v Štefana, je ta prosil in rekel: ‚Gospod Jezus, sprejmi mojega duha.‘« Ob teh besedah so se nekaterim porodila vprašanja, saj je v Bibliji rečeno, da je Jehova tisti, ki ‚posluša molitev‘. (Psalm 65:2) Ali je Štefan res molil k Jezusu? Če je, ali to pomeni, da je Jezus enak Jehovu?

V King James Version piše, da je Štefan »klical k Bogu«. Razumljivo je torej, da mnogi pridejo do podobnega sklepa kakor biblični razlagalec Matthew Henry, ki je dejal: »Štefan tukaj moli h Kristusu, in zato moramo tudi mi.« Vendar je takšno gledišče napačno. Zakaj?

Barnes’ Notes on the New Testament pošteno priznava: »Besede Bog ni v izvirniku, zato je tudi v prevodu ne bi smelo biti. Ne najdemo je v nobenem starem [rokopisu] ali prevodu.« Kako pa se je potem beseda »Bog« vrinila v to vrstico? Strokovnjak Abiel Abbot Livermore je to imenoval »primer sektaške pristranosti prevajalcev«. Zato so v večini sodobnih prevodov to lažno sklicevanje na Boga odstranili.

Vendar pa v mnogih prevodih piše, da je Štefan »molil« k Jezusu. In podčrtna opomba v angleški referenčni izdaji Prevoda novi svet kaže, da lahko izraz ‚prositi‘ pomeni tudi »obrniti se na koga; molitev«. Ali to ne kaže na to, da je Jezus Vsemogočni Bog? Ne. V Vine’s Expository Dictionary of Old and New Testament Words je pojasnjeno, da v tem besedilu izvirna grška beseda epikaléo pomeni: »Klicati koga, obrniti se na koga; [. . .] sklicevati se na oblast.« To isto besedo je uporabil Pavel, ko je dejal: »Na cesarja se sklicujem!« (Apostolska dela 25:11) Zato v prevodu Antonína Chráska povsem ustrezno piše, da je Štefan ‚klical‘ k Jezusu.

Kaj je Štefana navedlo na to, da je tako prosil? V Apostolskih delih 7:55, 56 piše, da je Štefan, »poln svetega duha, uprl pogled v nebo ter zagledal Božjo slavo in Jezusa, ki je stal na Božji desni«. Običajno bi Štefan svojo prošnjo naslovil na Jehova v Jezusovem imenu. Ko pa je v videnju videl obujenega Jezusa, se je očitno brez zadržkov obrnil neposredno nanj in rekel: »Gospod Jezus, sprejmi mojega duha.« Štefan je vedel, da je Jezus dobil oblast obujati mrtve. (Janez 5:27–29) Zato je Jezusa prosil, naj obvaruje njegovega duha oziroma življenjsko silo do dne, ko bi ga obudil v nesmrtno življenje v nebesih.

Ali naj Štefanovo kratko prošnjo jemljemo kot precedens za to, da molimo k Jezusu? Nikakor ne. Kot prvo je Štefan Jezusa jasno razlikoval od Jehova, saj pripoved pravi, da je videl Jezusa ‚stati na Božji desni‘. Poleg tega takratne razmere niso bile povsem običajne. V Bibliji najdemo le še en tak primer, ko je bila prošnja naslovljena na Jezusa, in sicer ko se je apostol Janez prav tako neposredno obrnil na Jezusa, zatem ko ga je videl v videnju. (Razodetje 22:16, 20)

Čeprav kristjani danes vse svoje molitve ustrezno naslavljajo na Boga Jehova, trdno verjamejo, da je Jezus »vstajenje in življenje«. (Janez 11:25) Podobno kakor Štefanu je lahko tudi nam vera v Jezusovo sposobnost, da svoje sledilce obudi od mrtvih, v pomoč in podporo, ko smo v preizkušnji.