Kdo odloča o naši prihodnosti?

»LJUDJE niso nič večji gospodarji svoje prihodnosti kakor katera koli žival,« je napisal evolucionist John Gray. Povsem drugačno mnenje pa je izrazil pisec Shmuley Boteach v svoji knjigi An Intelligent Person’s Guide to Judaism. Napisal je: »Človek ni žival, zato lahko zmeraj odloča o svoji prihodnosti.«

Mnogo ljudi se strinja z Grayem in verjame, da usodo človeške družine krojijo skrite naravne sile. Drugi pa menijo, da je človek kot Božje stvarjenje obdarjen z zmožnostjo, da lahko sam odloča o svoji prihodnosti.

Nekateri imajo občutek, da o njihovi prihodnosti odločajo močne človeške sile. Po besedah pisca Roya Weatherforda »večina ljudi na svetu – še posebej pa večina žensk v zgodovini – nima [. . .] nobenega vpliva oziroma nadzora nad svojim življenjem, in to zaradi povsem očitnih razlogov, namreč človeškega zatiranja in izkoriščanja«. (The Implications of Determinism) Mnogi so videli, kako so se njihove sanje o srečni prihodnosti razblinile zaradi nasprotujočih si političnih in vojaških sil.

Spet drugi so se skozi vso zgodovino počutili nemočne, ker so menili, da o poteku njihovega življenja odločajo nadnaravne sile. »Stari Grki,« pravi Boteach, »so bili obsedeni z zamislijo, da je vse upanje zaman, saj človek ne more spremeniti vnaprej določene prihodnosti.« Verjeli so, da življenje vsakega posameznika krojijo muhaste boginje in da ne odločajo le o tem, kdaj bo  človek umrl, temveč tudi koliko gorja in bolečine bo pretrpel v svojem življenju.

Verovanje, da človekovo življenje obvladujejo nadnaravne sile, je danes splošno razširjeno. Veliko ljudi na primer verjame v kizmet oziroma usodo. Pravijo, da je Bog že vnaprej določil, kakšen bo izid vseh človekovih dejanj in kdaj bo posameznik umrl. Obstaja tudi nauk o predestinaciji, ki pravi, da »je [Vsemogočni Bog] končno rešitev oziroma uničenje slehernega človeka že vnaprej predpisal«. Ta nauk priznava mnogo tako imenovanih kristjanov.

Kaj pa menite vi? Ali so našo prihodnost že vnaprej določile sile, nad katerimi nimamo nobenega nadzora? Ali pa je kaj resnice v besedah angleškega dramatika Williama Shakespeara, ki je napisal, da ‚je človek včasih sreče gospodar‘? Premislite, kaj o tem pravi Biblija.