Jehovova beseda je živa

Poudarki knjige Sodnikov

KAKO se Jehova odzove, ko mu njegovo ljudstvo obrne hrbet in začne častiti krive bogove? Kaj, če ga ljudje vedno znova nočejo poslušati in se nanj obračajo po pomoč le, ko so v stiski? Ali jih Jehova reši tudi takrat? Na ta in druga pomembna vprašanja odgovarja knjiga Sodnikov. Napisal jo je prerok Samuel okoli leta 1100 pr. n. št., zajema pa dogodke kakih 330 let – od Jozuetove smrti do ustoličenja prvega izraelskega kralja.

Knjiga Sodnikov je kot del Božje besede oziroma sporočila, ki ima močan vpliv, za nas velika dragocenost. (Hebrejcem 4:12) Zanimive pripovedi iz te knjige nam ponujajo uvid v Božjo osebnost. Pouk, ki ga iz njih dobimo, nam krepi vero in pomaga, da se trdno oklepamo »pravega življenja«, torej večnega življenja v Božjem obljubljenem novem svetu. (1. Timoteju 6:12, 19; 2. Petrovo 3:13) Rešilna dela, s katerimi Jehova pomaga svojemu ljudstvu, so predslika večje rešitve, ki jo bo v prihodnosti izpeljal njegov Sin, Jezus Kristus.

ZAKAJ JE BILO TREBA POSTAVITI SODNIKE?

(Sodniki 1:1–3:6)

Potem ko Izraelci pod vodstvom Jozueta premagajo kralje Kanaanske dežele, se posamezni izraelski rodovi napotijo proti svoji dediščini in zavzamejo deželo. Toda njenih prebivalcev ne izženejo. Izkaže se, da je ta napaka zanje prava past.

Rod, ki živi po Jozuetovi smrti, ‚ne pozna GOSPODA, ne del njegovih, ki jih je bil storil za Izraela‘. (Sodniki 2:10) Še več, Izraelci se poročajo s Kanaanci in služijo njihovim bogovom. Zato jih Jehova prepusti roki njihovih sovražnikov. Toda ko je pritisk zanje prehud, se za pomoč obrnejo na pravega Boga. Sredi teh verskih, družbenih in političnih dogajanj nastaja pripoved o nizu sodnikov, ki jih je Jehova obudil, da bi svoje ljudstvo rešil pred sovražniki.

Odgovori na svetopisemska vprašanja:

1:2, 4 – Zakaj je Judov rod določen, da prvi zavzame deželo, ki mu je dodeljena? Ta prednost bi normalno pripadala Rubenovemu rodu, torej rodu Jakobovega prvorojenca. Toda Jakob je na smrtni postelji napovedal, da Ruben ne bo imel te prednosti, saj je zapravil svojo pravico do prvorojenstva. Simeon in Levi pa se bosta zaradi krutega ravnanja razkropila po Izraelu. (1. Mojzesova 49:3–5, 7) Zato je bil naslednji na vrsti Juda, četrti Jakobov sin. Simeon, ki je spremljal Juda, je prejel majhna področja, raztresena po vsem prostranem Judovem ozemlju. * (Jozue 19:9)

1:6, 7 – Zakaj so poraženim kraljem odsekali palce na rokah in nogah? Človek, ki ni imel palcev na rokah in nogah, očitno ni bil sposoben za vojsko. Kako neki bi lahko vojak brez palcev na roki držal meč ali sulico? Zaradi izgube palcev na nogi pa ne bi mogel obdržati dobrega ravnotežja.

Pouk za nas:

2:10–12. Morali bi imeti reden program preučevanja Biblije, tako da ne bi ‚pozabili dobrot njegovih [Jehovovih]‘. (Psalm 103:2)  Starši bi morali resnico iz Božje Besede vtisniti v srce svojih otrok. (5. Mojzesova 6:6–9)

2:14, 21, 22. Jehova dopušča, da se njegovemu neposlušnemu ljudstvu dogajajo slabe reči, z namenom, da ga kaznuje, prečisti in spodbudi, da se vrne k njemu.

JEHOVA OBUDI SODNIKE

(Sodniki 3:7–16:31)

Vznemirljiva pripoved o junaštvih sodnikov se prične, ko Otniel Izraelce odreši osemletnega jarma mezopotamskega kralja. Sodnik Ehud ubere pogumno strategijo in ubije debelega moabskega kralja Eglona. Neustrašen Samgar sam pobije 600 Filistejcev z volovskim ostnom. Barak in njegovih 10.000 slabo opremljenih vojakov ob spodbudi prerokinje Debore in z Jehovovo podporo porazijo mogočno Siserovo vojsko. Jehova obudi Gideona ter njemu in njegovim 300 možem nakloni zmago nad Madianci.

Jehova po Jeftu reši Izraelce pred Amonci. Med 12 izraelskih sodnikov spadajo še Tola, Jair, Ibzan, Elon in Abdon. Obdobje sodnikov se konča s Samsonom, ki se bojuje proti Filistejcem.

Odgovori na svetopisemska vprašanja:

4:8 – Zakaj je Barak vztrajal, da ga na bojišče spremlja prerokinja Debora? Očitno se ni počutil dovolj sposobnega, da bi šel sam naproti Siserovi vojski. Baraku in njegovim možem bi to, da jih spremlja prerokinja, vlivalo zaupanje in jim zagotavljalo, da jih vodi Bog. Barakovo vztrajanje, naj ga spremlja Debora, potemtakem ni bil znak šibkosti, temveč močne vere.

5:20 – Kako so se zvezde z nebes vojskovale v prid Baraku? V Bibliji ne piše, ali je pri tem šlo za pomoč angelov, za meteorski dež, ki so ga Siserovi vedeževalci imeli za znamenje nesreče, ali pa morda za astrološke napovedi, namenjene Siseru, ki so se izkazale za napačne. Nedvomno pa je pri tem šlo za nekakšen Božji poseg.

7:1–3; 8:10 – Zakaj je Jehova rekel, da je bilo Gideonovih 32.000 mož preveč proti sovražni vojski, ki je štela 135.000 mož? Zato, ker je Gideonu in njegovim možem zmago naklonil Jehova. Bog ni želel, da bi si mislili, da so Madiance premagali z lastno močjo.

11:30, 31 – Ali je Jefta ob svoji zaobljubi imel v mislih človeško žrtev? Na to Jefta še  pomislil ne bi, saj je Postava določala: »Naj ne bo med vami nikogar, ki bi peljal svojega sina ali svojo hčer skozi ogenj.« (5. Mojzesova 18:10) Toda Jefta je res imel v mislih človeka, in ne živali. V domovih Izraelcev običajno niso živele živali, ki so bile primerne za žrtvovanje. Poleg tega žrtvovanje živali ne bi bilo nič posebnega. Jefta se je zavedal, da je lahko človek, ki bi mu prvi prišel naproti iz hiše, njegova hči. To je nato daroval »kot žgalno žrtev«, kar pomeni, da jo je posvetil izključno služenju Jehovu v povezavi s svetiščem.

Pouk za nas:

3:10. Uspeh pri duhovnem prizadevanju ni odvisen od človekove modrosti, temveč od Jehovovega duha. (Psalm 127:1)

3:21. Ehud je svoj meč vihtel spretno in pogumno. Tudi mi bi morali postati vešči pri vihtenju ‚meča duha, ki je Božja beseda‘. To pomeni, da moramo pri oznanjevanju Sveto pismo uporabljati pogumno. (Efežanom 6:17; 2. Timoteju 2:15)

6:11–15; 8:1–3, 22, 23. Gideon nas s svojo skromnostjo pouči o treh pomembnih stvareh: 1. Kadar dobimo kakšno službeno prednost, bi morali razmišljati o odgovornosti, ki spada zraven, ne pa da bi na veliko poudarjali sloves ali ugled, ki je morda s tem povezan. 2. Modro je izkazovati skromnost, ko imamo opravka z ljudmi, ki se radi prerekajo. 3. Skromnost nas ščiti pred tem, da se ne osredotočamo na to, kakšno mesto imamo v občini.

6:17–22, 36–40. Tudi mi bi morali biti previdni in ne bi smeli ‚verjeti vsakemu navdihnjenemu izreku‘. Namesto tega moramo ‚preverjati navdihnjene izreke, da ugotovimo, ali izvirajo od Boga‘. (1. Janezovo 4:1) Da bi se na novo postavljeni krščanski starešina prepričal, ali nasvet, ki ga želi dati, zares temelji na Božji Besedi, je modro, da se posvetuje z bolj izkušenim starešinom.

6:25–27. Gideon je bil obziren, da ne bi nasprotnikov po nepotrebnem razjezil. Ko oznanjujemo dobro novico, moramo biti previdni, da drugih s tem, kako govorimo, ne bi po nepotrebnem užalili.

7:6. Pri služenju Jehovu moramo biti podobni Gideonovim 300 možem – urni in budni.

9:8–15. Kako neumno je ravnati ponosno in hlepeti po položaju ali oblasti!

11:35–37. Jefta je s svojim dobrim zgledom brez dvoma veliko pripomogel k temu,  da je njegova hči razvila močno vero in požrtvovalnega duha. Tudi današnji starši so lahko takšen zgled svojim otrokom.

11:40. Posameznika, ki pri služenju Jehovu kaže voljnega duha, pohvalite, saj ga bo to spodbudilo.

13:8. Starši bi morali pri poučevanju svojih otrok v molitvi Jehova prositi za vodstvo in upoštevati njegove smernice. (2. Timoteju 3:16)

14:16, 17; 16:16. Če na druge pritiskamo z jokom in sitnarjenjem, lahko poškodujemo medsebojne odnose. (Pregovori 19:13; 21:19)

DRUGI PRESTOPKI IZRAELCEV

(Sodniki 17:1–21:25)

Zadnji del knjige Sodnikov vsebuje dve izraziti pripovedi. Prva govori o Mihu, ki si v svoji hiši postavi malika in zaposli levita, da mu služi kot duhovnik. Danovci si potem, ko uničijo mesto Lais oziroma Lesem, postavijo svoje mesto in ga poimenujejo Dan. Z Mihovim malikom in duhovnikom uvedejo novo obliko čaščenja. Očitno so Lais zavzeli še pred Jozuetovo smrtjo. (Jozue 19:47)

Drugi dogodek se odvija nedolgo po Jozuetovi smrti. Zaradi množičnega spolnega zločina, ki so ga zagrešili nekateri možje iz Benjaminovega mesta Gibea, je uničen skoraj ves Benjaminov rod – preživi le 600 mož. Toda urejeno je, da se lahko poročijo, in tako se njihovo število do časa Davidovega kraljevanja povzpne na skoraj 60.000 vojakov. (1. letopisov 7:6–11)

Odgovori na svetopisemska vprašanja:

17:6; 21:25 – Ali je to, da je »vsakdo [. . .] delal, kar se mu je zdelo prav«, prispevalo k anarhiji? Ni nujno, saj je Jehova z marsičim poskrbel za vodstvo svojega naroda. Dal mu je Postavo in duhovnike, da bi ga učili o njegovih poteh. Veliki duhovnik se je lahko po Urimu in Tumimu posvetoval z Bogom glede pomembnih zadev. (2. Mojzesova 28:30) V vsakem mestu so bili tudi starešine, ki so znali dobro svetovati. Izraelec, ki je sprejel takšno pomoč, je lahko pravilno usmerjal svojo vest. Ko je tako delal, »kar se mu je zdelo prav«, je njegovo ravnanje obrodilo dobre sadove. Če pa se ni zmenil za postavo in se je sam odločal glede tega, kako se bo vedel in častil Boga, so bili rezultati slabi.

20:17–48 – Zakaj je Jehova dopustil, da so Benjaminovci dvakrat porazili druge rodove, ko pa bi morali biti prav oni kaznovani? S tem, da je Jehova dopustil, da so zvesti rodovi utrpeli veliko izgubo, je namreč preizkusil njihovo odločenost, da iz Izraela izkoreninijo hudobijo.

Pouk za nas:

19:14, 15. To, da prebivalci Gibee niso bili pripravljeni izkazati gostoljubnosti, je kazalo na njihov moralni propad. Kristjane se opominja, naj ‚hodijo po poti gostoljubnosti‘. (Rimljanom 12:13)

Pred nami je rešitev

Zelo kmalu bo Božje kraljestvo pod vodstvom Jezusa Kristusa uničilo hudobni svet ter rešilo poštene in brezmadežne. (Pregovori 2:21, 22; Daniel 2:44) ‚Vsi [Jehovovi] sovražniki bodo poginili, a kateri ga ljubijo, bodo kakor sonce, ko vzhaja v moči svoji.‘ (Sodniki 5:31) Dokažimo, da smo med tistimi, ki ljubijo Jehova, tako da udejanjamo to, kar smo se naučili iz knjige Sodnikov.

V pripovedi o sodnikih je znova in znova prikazana naslednja temeljna resnica: poslušnost Jehovu vodi do bogatih blagoslovov, neposlušnost pa do strašanskih posledic. (5. Mojzesova 11:26–28) Kako življenjsko pomembno je zato, da smo »iz srca poslušni« razodeti Božji volji! (Rimljanom 6:17; 1. Janezovo 2:17)

[Podčrtna opomba]

[Zemljevid na strani 25]

(Lega besedila – glej publikacijo)

»GOSPOD jim je tedaj obudil sodnike, ki so jih reševali iz rok njihovih zatiralcev.« (Sodniki 2:16, SSP)

SODNIKI

1. Otniel (Iz Manasejevega rodu)

2. Ehud (Iz Judovega rodu)

3. Samgar (Iz Judovega rodu)

4. Barak (Iz Neftalijevega rodu)

5. Gideon (Iz Isaharjevega rodu)

6. Tola (Iz Manasejevega rodu)

7. Jair (Iz Manasejevega rodu)

8. Jefta (Iz Gadovega rodu)

9. Ibzan (Iz Aserjevega rodu)

10. Elon (Iz Zebulonovega rodu)

11. Abdon (Iz Efraimovega rodu)

12. Samson (Iz Judovega rodu)

DAN

MANASEJ

NEFTALI

ASER

ZEBULON

ISAHAR

MANASEJ

GAD

EFRAIM

DAN

BENJAMIN

RUBEN

JUDA

[Slika na strani 26]

Kaj se naučimo iz tega, da je Barak vztrajal, naj gre Debora z njim na bojišče?