Jehova vedno dela to, kar je prav

»Pravičen je GOSPOD na vseh potih svojih.« (PSALM 145:17)

1. Kako se odzovete, kadar vas kdo napačno oceni, in kaj se lahko iz tega naučimo?

ALI so vas že kdaj napačno ocenili, morda podvomili o vašem ravnanju ali motivih, ne da bi poznali vsa dejstva? Če so, vas je to verjetno prizadelo, kar je povsem razumljivo. Iz tega se lahko naučimo nekaj pomembnega: kadar o zadevi nimamo popolne slike, je modro, da ne delamo prenagljenih sklepov.

2., 3. Kako se nekateri odzovejo na biblijske pripovedi, v katerih ni dovolj podrobnosti, da bi našli odgovor na vsako vprašanje, toda kaj nam Biblija pove o Jehovu?

² Dobro je, da imamo to v mislih takrat, ko želimo priti do kakšnih sklepov glede Boga Jehova. Zakaj? Zato ker nas lahko nekatere biblijske pripovedi na prvi pogled zbegajo. V teh pripovedih – na primer o dejanjih nekaterih Božjih častilcev ali o Božjih preteklih sodbah – morda ni zapisanih dovolj podrobnosti, da bi lahko odgovorili na vsa vprašanja, ki se nam porajajo. Žal nekateri posamezniki oporekajo takšnim pripovedim in celo podvomijo o Božji pravičnosti. Toda v Bibliji piše, da ‚je GOSPOD pravičen na vseh svojih potih‘. (Psalm 145:17) Njegova Beseda nam tudi zagotavlja, da »ne ravna krivično«. (Job 34:12; Psalm 37:28) Samo pomislite, kako se mora počutiti, kadar drugi glede njega pridejo do napačnih sklepov!

³ Preglejmo torej pet razlogov, zakaj bi morali z Jehovovimi sodbami soglašati. Nato pa bomo s temi razlogi v mislih raziskali dve biblijski pripovedi, ki sta nekaterim morda težko razumljivi.

Zakaj soglašati z Jehovovimi sodbami?

4. Zakaj bi morali biti ponižni, ko razmišljamo o Božjih dejanjih? Ponazorite.

⁴ Kot prvo, Jehova pozna vsa dejstva o kaki zadevi, mi pa ne, zato bi morali biti ponižni, ko razmišljamo o Božjih dejanjih. Ponazorimo: Predstavljajte si, da sodnik, ki slovi po nepristranskem odločanju, v neki sodni obravnavi izreče razsodbo. Kaj bi si mislili o človeku, ki bi kritiziral sodnikovo odločitev, pa čeprav ne pozna vseh dejstev oziroma ne razume povsem zakonov, povezanih s tem primerom? Neumno bi bilo, če bi grajal nekaj, s čimer ni povsem seznanjen. (Pregovori 18:13) Koliko bolj neumno bi bilo, če bi navadni ljudje kritizirali ‚Sodnika vse zemlje‘! (1. Mojzesova 18:25)

5. Česa ne bi smeli pozabiti, ko prebiramo biblijske pripovedi o izvršitvi Božjih obsodb nad nekaterimi posamezniki?

⁵ Drugi razlog, da soglašamo z Božjimi sodbami, je ta, da lahko Bog vidi v srce, česar pa ljudje nismo zmožni. (1. Samuelova 16:7) V njegovi Besedi piše: »Jaz GOSPOD preiskujem srce in preizkušam ledice, da dam vsakemu po potih njegovih, po sadu dejanj njegovih.« (Jeremija 17:10) Ko torej beremo biblijske pripovedi o Božjih obsodbah nekaterih posameznikov, ne pozabimo, da je Bog, ki vse vidi, upošteval tudi skrite misli, motive in namene, ki v njegovi Besedi niso zapisani. (1. letopisov 28:9)

6., 7. a) Kako je Jehova dokazal, da ravna po svojih pravičnih merilih, tudi ko ga to veliko stane? b) Česa bi se morali spomniti, kadar v Bibliji preberemo kaj takega, zaradi česar se sprašujemo, ali je Bog ravnal prav oziroma pravično?

 ⁶ Bodimo pozorni na tretji razlog, zaradi katerega bi morali soglašati z Jehovovimi sodbami: Jehova ravna po svojih pravičnih merilih tudi takrat, ko ga to veliko stane. Premislimo o naslednjem zgledu. Jehova je s tem, ko je dal svojega Sina v odkupnino, da bi poslušno človeštvo rešil greha in smrti, zadostil svojim pravičnim merilom. (Rimljanom 5:18, 19) Toda ob tem, ko je videl svojega ljubljenega Sina trpeti in umreti na mučilnem kolu, je gotovo občutil najhujšo možno bolečino. Kaj nam to pove o Bogu? Glede ‚odkupnine, ki jo je plačal Kristus Jezus,‘ v Bibliji piše: »To je [Bog] naredil zato, da bi pokazal svojo pravičnost.« (Rimljanom 3:24–26) Neki drug prevod prevaja Pismo Rimljanom 3:25 takole: »Iz tega se vidi, da Bog vedno dela to, kar je prav in pošteno.« (New Century Version) To, kako daleč je bil Jehova pripravljen iti, da bi priskrbel odkupnino, kaže, da nadvse spoštuje »to, kar je prav in pošteno«.

⁷ Kadar torej v Bibliji preberemo kaj takega, zaradi česar nekateri dvomijo o tem, ali je Bog ravnal prav oziroma pravično, bi se morali spomniti naslednjega: Jehova je tako zvestovdan svojim merilom za pravičnost in pravico, da lastnemu Sinu ni prizanesel z mučno smrtjo. Ali bi potem ta merila prekršil v drugih zadevah? Dejstvo je, da Jehova nikoli ne krši svojih pravičnih meril. Zato smo lahko povsem prepričani, da vedno dela to, kar je prav in pošteno. (Job 37:23, SSP)

8. Zakaj bi bilo protislovno, če bi ljudje mislili, da Jehova iz nekega razloga pač ni pravičen?

⁸ Premislimo o četrtem razlogu, zaradi katerega bi morali soglašati z Jehovovimi sodbami: Jehova je človeka ustvaril po svoji podobi. (1. Mojzesova 1:27) Tako smo ljudje obdarovani z lastnostmi, ki so podobne Božjim, tudi s čutom za pravico in pravičnost. Bilo bi protislovno, če bi nas ta čut navedel na mišljenje, da Jehova teh istih lastnosti iz nekega razloga pač nima. Če nas začne kakšna biblijska pripoved begati, se moramo spomniti, da je naš čut za to, kaj je prav in pravično, zaradi podedovanega greha nepopoln. Bog Jehova, ki nas je ustvaril po svoji podobi, pa je v pravici in pravičnosti popoln. (5. Mojzesova 32:4) Nesmiselno bi bilo že samo pomisliti, da bi lahko bili ljudje pravičnejši od Boga! (Rimljanom 3:4, 5; 9:14)

9., 10. Zakaj Jehova ljudem ni dolžan pojasnjevati ali opravičevati svojih dejanj?

⁹ Peti razlog, zaradi katerega bi morali soglašati z Jehovovimi sodbami, pa je ta, da je On »Najvišji nad vesoljno zemljo«. (Psalm 83:18) Kot tak ljudem ni dolžan pojasnjevati ali opravičevati svojih dejanj. On je Veliki lončar, mi pa smo kakor glina, ki jo oblikuje v posode, s katerimi ravna, kot mu ugaja. (Rimljanom 9:19–21) Kdo smo torej mi – glina v njegovih rokah – da bi dvomili o njegovih odločitvah ali dejanjih? Ko je očak Job napačno razumel Božje ravnanje s človeštvom, ga je Jehova popravil: »Hočeš li celó ovreči mojo pravico, mene li obsoditi, da bodeš ti pravičen?« Job je kasneje dojel, da je govoril nepremišljeno, zato se je pokesal. (Job 40:8; 42:6) Nikoli ne naredimo napake, da bi Bogu kaj očitali!

¹⁰ Jasno je, da imamo tehtne razloge za prepričanje, da Jehova vedno dela to, kar je prav. Zdaj ko smo postavili temelj za razumevanje Jehovovega ravnanja, preiščimo biblijski pripovedi, ki nekatere morda begata. Prva opisuje ravnanje enega od Božjih častilcev, druga pa obsodbo, ki jo je izvršil sam Bog.

 Zakaj je Lot jezni drhali ponudil svoji hčeri?

11., 12. a) Opišite, kaj se je zgodilo, ko je Bog v Sodomo poslal utelešena angela. b) Kaj se nekateri ob tej pripovedi sprašujejo?

¹¹ V 19. poglavju Prve Mojzesove knjige je opisano, kaj se je zgodilo, ko je Bog v Sodomo poslal utelešena angela. Lot je vztrajal, naj obiskovalca prenočita v njegovem domu. Toda tega večera je skupina nasilnih moških iz mesta obstopila hišo. Z nemoralnimi nameni v mislih so od Lota zahtevali, naj jim privede obiskovalca. Lot se je skušal z drhaljo razumno pogovoriti, toda zaman. Ker je svoja gosta hotel zaščititi, je dejal: »Ne, prosim, bratje, ne delajte zlega! Glejte, imam dve hčeri, ki nista še spoznali moža; dejte, da ju pripeljem k vam in storite jima, kakor se vam poljubi. Samo tema možema ne storite nič žalega, ko sta prišla v senco strehe moje.« Drhal ga ni poslušala in je skoraj razbila vrata. Navsezadnje sta angela to blazno množico udarila s slepoto. (1. Mojzesova 19:1–11)

¹² Razumljivo je, da se nekaterim ob tej pripovedi postavljajo vprašanja. Sprašujejo se: ‚Kako je lahko Lot svoja gosta skušal zaščititi tako, da je pohotni drhali ponudil svoji hčeri? Ali ni ravnal napačno, celo strahopetno?‘ Zakaj je potem Bog, če upoštevamo ta dogodek, navdihnil Petra, da je Lota imenoval ‚pravičnik‘? Ali je Bog odobraval Lotovo ravnanje? (2. Petrovo 2:7, 8) Premislimo torej o tem, da ne bi prišli do napačnih sklepov.

13., 14. a) Kaj naj bi upoštevali pri biblijski pripovedi o Lotovem ravnanju? b) Kaj kaže, da Lot ni ravnal strahopetno?

¹³ Najprej moramo upoštevati, da Biblija Lotovega dejanja niti ne opravičuje niti ne obsoja. Enostavno samo opiše, kaj se je zgodilo. Prav tako nam ne pove, o čem je Lot razmišljal ali kaj ga je spodbudilo, da je ravnal tako, kot je. Morda nam bo podrobnosti odkril, ko se bo vrnil ob ‚vstajenju pravičnih‘. (Apostolska dela 24:15)

¹⁴ Lot ni bil strahopetec. Znašel se je v težavnih razmerah. Ko je dejal, da sta obiskovalca »prišla v senco« njegove strehe, je pokazal, da se čuti odgovornega za to, da jima priskrbi zaščito in zatočišče. Toda to ni bilo lahko. Judovski zgodovinar Jožef poroča, da so bili Sodomljani »nepravični do ljudi in nespoštljivi do Boga [. . .] Sovražili so tujce in sami sebe zlorabljali s sodomskimi navadami.« Toda Lot se sovražno nastrojene drhali ni ustrašil. Nasprotno, stopil je ven in se skušal s temi jeznimi moškimi razumno pogovoriti. Celo ‚vrata je zaprl za seboj‘. (1. Mojzesova 19:6, SSP)

15. Zakaj lahko rečemo, da je mogoče, da je Lot ravnal v veri?

 ¹⁵ ‚Toda vseeno,‘ bi morda kdo vprašal, ‚zakaj je Lot drhali ponudil svoji hčeri?‘ Namesto da bi sklenili, da so bili njegovi motivi slabi, raje premislimo o nekaterih možnostih. Kot prvo je povsem mogoče, da je Lot ravnal v veri. Kako to? Nedvomno je vedel, kako je Jehova zaščitil Saro, ženo njegovega strica Abrahama. Spomnimo se, da je Abraham Saro zaradi njene izredne lepote prosil, naj reče, da je njen brat, da ga ne bi drugi ubili, ker bi si jo hoteli prisvojiti. * Saro so nato vzeli v faraonovo hišo. Toda Jehova je posredoval in faraonu preprečil, da bi Saro onečastil. (1. Mojzesova 12:11–20) Možno je, da je Lot veroval, da sta lahko njegovi hčeri podobno obvarovani. Pomembno pa je to, da Jehova je posredoval po svojih angelih in dekleti zaščitil.

16., 17. a) Kako je morda Lot skušal osupniti ali zmesti sodomske moške? b) O čem smo lahko prepričani ne glede na Lotovo razmišljanje?

¹⁶ Premislite o še eni možnosti. Lahko da je Lot skušal moške osupniti ali zmesti. Morda je menil, da si množica zaradi homoseksualne sle ne bo poželela njegovih hčera. (Juda 7) Poleg tega sta bili dekleti zaročeni z moškima iz mesta, zato so v množici lahko bili tudi sorodniki, prijatelji ali poslovni partnerji Lotovih bodočih zetov. (1. Mojzesova 19:14) Mogoče je Lot upal, da se bo zaradi takšnih vezi kdo iz te drhali zavzel za njegovi hčeri in ju branil. Takšna razdvojena drhal še zdaleč ne bi bila nevarna. *

¹⁷ Kakršni koli že so bili Lotovi motivi in njegovo razmišljanje, smo lahko prepričani o naslednjem: ker Jehova vedno dela to, kar je prav, je gotovo imel dober razlog, da je na Lota gledal kot na »pravičnika«. In če upoštevamo ravnanje ponorele sodomske drhali, ali sploh lahko dvomimo o tem, da je Jehova povsem pravično izvršil obsodbo nad prebivalci tega hudobnega mesta? (1. Mojzesova 19:23–25)

Zakaj je Jehova usmrtil Uza?

18. a) Kaj se je zgodilo, ko je David skušal skrinjo prenesti v Jeruzalem? b) Katero vprašanje se ob tej pripovedi postavlja?

¹⁸ Druga pripoved, ki morda nekatere bega, govori o Davidovem poskusu, da bi prenesel skrinjo zaveze v Jeruzalem. Skrinjo so namestili na voz, ki ga je vodil Uza s svojim bratom. V Bibliji piše: »Ko so prišli h gumnu Nakonovemu, je Uza iztegnil roko po skrinji Božji in jo pridržal, zakaj volom se je izpoddrsnilo. In vname se jeza GOSPODOVA zoper Uza, in Bog ga udari ondi za njegov pregrešek [nespoštljivo dejanje, NW]; in je umrl tam pri skrinji Božji.« Nekaj mesecev kasneje so skrinjo zopet skušali prenesti in tokrat so bili uspešni, saj so jo prenesli tako, kot je to določil Bog – kahatski leviti so jo nesli na ramenih. (2. Samuelova 6:6, 7; 4. Mojzesova 4:15; 7:9; 1. letopisov 15:1–14) Nekateri se morda sprašujejo: ‚Zakaj se je Jehova odzval tako energično? Uza je skrinjo samo skušal rešiti.‘ Da ne bi prišli do napačnih sklepov, je dobro, da upoštevamo nekatere koristne podrobnosti.

19. Zakaj je nemogoče, da bi Jehova ravnal krivično?

¹⁹ Ne smemo pozabiti, da je nemogoče, da bi Jehova ravnal krivično. (Job 34:10) Kaj takega bi bilo od njega neljubeče, mi pa smo s preučevanjem celotne Biblije spoznali, da je ‚Bog ljubezen‘. (1. Janezovo 4:8) Poleg tega v Svetem pismu piše, da sta ‚pravičnost in prava sodba podstava Božjemu prestolu‘.  (Psalm 89:14) Kako bi torej mogel Jehova sploh kdaj ravnati krivično? Če bi storil kaj takega, bi spodkopal sam temelj svoje vrhovnosti.

20. Iz česa lahko sklepamo, da je Uza poznal predpise glede skrinje?

²⁰ V mislih imejmo tudi to, da Uza ni bil nepoučen. Skrinja je predstavljala Jehovovo navzočnost. V Postavi je bilo natančno zapisano, da se je nepooblaščeni posamezniki ne smejo dotakniti. Poleg tega je bilo v njej še jasno svarilo, da bodo kršilci te prepovedi kaznovani s smrtjo. (4. Mojzesova 4:18–20; 7:89) Zato se prenosa te svete skrinje ni smelo jemati nalahko. Glede na to, da je bil Uza očitno levit (čeprav ne duhovnik), bi moral Postavo dobro poznati. Poleg tega so skrinjo pred leti preselili v hišo njegovega očeta, da bi jo varoval. (1. Samuelova 6:20–7:1) Tam je bila kakih 70 let, dokler se David ni odločil, da jo odnese drugam. Uza je torej verjetno že od otroštva naprej poznal zakone glede skrinje.

21. Zakaj je v Uzovem primeru pomembno upoštevati to, da Jehova vidi motive srca?

²¹ Že prej smo omenili, da lahko Jehova vidi v srce. Morda je pri Uzu videl kakšen sebičen motiv, ki pa v pripovedi ni določno zapisan, saj Biblija Uzovo ravnanje označi kot »nespoštljivo dejanje«. Ali je bil Uza mogoče prevzeten in se je nagibal k temu, da prekorači svoja pooblastila? (Pregovori 11:2) Ali je zaradi tega, ker je javno vodil prevažanje skrinje, ki jo je njegova družina varovala na svojem domu, postal domišljav? (Pregovori 8:13) Ali je bil Uza maloveren in je mislil, da je Jehovova roka prekratka, da bi lahko pridržala sveto skrinjo, ki je simbolizirala Jehovovo navzočnost? Kakor koli že, lahko smo prepričani, da je Jehova storil to, kar je bilo prav. V Uzovem srcu je verjetno videl nekaj, zaradi česar ga je naglo obsodil. (Pregovori 21:2)

Trden temelj za zaupanje

22. Kako se v tem, da v Božji Besedi včasih ni zapisanih vseh podrobnosti, vidi Jehovova modrost?

²² To, da v Božji Besedi včasih ni zapisanih vseh podrobnosti, kaže na Jehovovo edinstveno modrost. S tem nam Jehova daje priložnost, da pokažemo, da mu zaupamo. Ali ni iz tega, kar smo pregledali, jasno, da lahko povsem upravičeno soglašamo z Jehovovimi sodbami? Da, ko Božjo Besedo preučujemo z iskrenim srcem in sprejemljivim umom, se o Jehovu naučimo dovolj, da smo lahko prepričani, da on vedno dela to, kar je prav in pravično. Če se nam torej ob kakšni biblijski pripovedi pojavijo vprašanja, na katera ne moremo takoj najti jasnih odgovorov, bodimo povsem prepričani, da je Jehova ravnal prav.

23. O čem smo lahko prepričani glede Jehovovega ravnanja v prihodnosti?

²³ Podobno lahko Jehovu zaupamo tudi glede tega, kako bo ravnal v prihodnosti. Lahko smo prepričani, da med izvršitvijo obsodbe v bližnji veliki stiski ne bo »pravičnega pokončal s krivičnim«. (1. Mojzesova 18:23) Njegova ljubezen do pravičnosti in pravice mu česa takega ne bo nikoli dovolila. Prav tako smo lahko povsem prepričani, da bo v prihajajočem novem svetu na najboljši možni način potešil vse naše potrebe. (Psalm 145:16, SSP)

[Podčrtni opombi]

Ali se spomnite?

• Zaradi katerih razlogov bi morali soglašati z Jehovovimi sodbami?

• Kaj nam lahko pomaga, da ne bi prišli do napačnih sklepov glede Lota, ker je jezni drhali ponudil svoji hčeri?

• Katera dejstva nam lahko pomagajo razumeti, zakaj je Jehova usmrtil Uza?

• Kaj smo lahko prepričani glede Jehovovega ravnanja v prihodnosti?

[Preučevalna vprašanja]