Čudeži, ki se dogajajo pred vašimi očmi!

BESEDA »čudež« med drugim pomeni »izreden oziroma nenavaden dogodek, stvar ali dosežek«. Vsi smo že kdaj videli takšen čudež, ki ni bil odvisen od Božjega posredovanja.

Ljudje vedno bolj razumemo fizikalne zakone narave, zato smo sposobni doseči tisto, kar je nekoč veljalo za nedosegljivo. Pred sto leti si na primer večina ljudi najbrž ni mogla niti zamisliti, da bodo računalniki, televizija, vesoljska tehnika in podobni sodobni izumi danes nekaj vsakdanjega.

Nekateri znanstveniki se zavedajo, da le delno poznajo znanstvene čudeže Božjega stvarstva, zato priznavajo, da ne morejo več z gotovostjo trditi, da je nekaj nemogoče.  Največ, kar so pripravljeni povedati, je, da je nekaj neverjetno. Tako prihodnjim »čudežem« puščajo odprta vrata.

Tudi če uporabimo glavni pomen besede »čudež«, torej da gre za stvari, ki se jih »pripisuje delovanju nadnaravnega bitja«, lahko rečemo, da je bil že vsak od nas priča čudežem. Opazujemo na primer sonce, mesec in zvezde – vse to so stvaritve »nadnaravnega bitja«, samega Stvarnika. In kdo lahko do potankosti pojasni, kako deluje človeško telo ali možgani oziroma kako se razvija človeški zarodek? V knjigi The Body Machine je poudarjeno: »Človeško telo, ki ga nadzoruje in usklajuje osrednje živčevje, je visoko razvit sistem čutil, premikajoči se stroj, ki se sam uravnava, računalnik, ki se sam obnavlja – čudovita in v mnogočem skrivnostna stvaritev.« Bog, ki je ustvaril »človeško telo«, je res naredil čudež, ki nam vedno znova jemlje sapo. Obstajajo pa še druge vrste čudežev, ki se dogajajo pred vašimi očmi, čeprav jih morda niste prepoznali kot takšne.

Ali je knjiga lahko čudež?

Nobena knjiga nima tolikšne naklade, kot jo ima Biblija. Ali vidite v tem čudež? Ali lahko njen obstoj pripišemo »nadnaravnemu bitju«? Resda so Biblijo pisali ljudje, vendar so trdili, da niso napisali svojih misli, ampak Božje. (2. Samuelova 23:1, 2; 2. Petrovo 1:20, 21) Premislite o tem. Pisalo jo je kakih 40 posameznikov, ki so živeli v razdobju 1600 let. Prihajali so iz različnega okolja; bili so pastirji, vojaki, ribiči, državni uradniki, zdravniki, duhovniki in kralji. Kljub temu je njihovo sporočilo o upanju enotno, resnično in točno.

Jehovove priče, na podlagi skrbnega preučevanja Biblije, te knjige ne sprejemajo »kot človeško besedo, temveč kot takšno, kakršna v resnici je, kot Božjo besedo«, kot je napisal apostol Pavel. (1. Tesaloničanom 2:13) V svojih publikacijah že veliko let pojasnjujejo, kako lahko tako imenovana nasprotja v Bibliji uskladimo z njenim celotnim sporočilom. Ta notranja skladnost je že sama po sebi dokaz, da je avtor Biblije Bog. *

Nobene druge knjige si niso tako vneto prizadevali uničiti kakor Biblijo. Kljub temu še zmeraj obstaja in to deloma ali v celoti v več kot 2000 jezikih. To, da se je dobesedno ohranila kot knjiga in da se je ohranila tudi neoporečnost njenega besedila, je dokaz Božjega posredovanja. Biblija je zares čudež!

Čudež, ki je ‚živ in ima močan vpliv‘

Čudeži iz preteklosti, kot sta čudežno ozdravljanje in vstajenje, se nič več ne dogajajo. Toda lahko smo prepričani, da se bodo takšni čudeži spet dogajali v Božjem prihodnjem novem svetu, in to po vsej zemlji. Prinesli bodo trajno odrešitev in bodo presegali našo današnjo sposobnost razumevanja.

 Biblija, ki je že sama po sebi čudež, lahko celo danes dela stvari, ki so podobne čudežem. Ljudi namreč spodbuja, da spremenijo svojo osebnost na boljše. (Glej primer v okvirju »Moč Božje Besede« na strani 8.) V Pismu Hebrejcem 4:12 piše: »Božja beseda je namreč živa in ima močan vpliv. Ostrejša je od vsakega dvoreznega meča in prodre prav do ločitve duše in duha, sklepov in njihovega mozga, ter je zmožna sprevideti misli in namere srca.« Da, Biblija je pomagala spremeniti življenje že več kot šestim milijonom ljudi po vsem svetu. V življenju jim daje smisel in jim ponuja čudovito upanje na prihodnost.

Zakaj ne bi dovolili, da bi Biblija naredila čudež tudi v vašem življenju?

[Podčrtna opomba]

[Okvir/slika na strani 7]

ŽE MRTEV ALI ŠE ŽIV?

Jezus je bil glede na Janezov evangelij 19:33, 34 že mrtev, ko »mu je eden od vojakov s sulico prebodel stran in takoj sta pritekli kri in voda«. Toda v Matejevem evangeliju 27:49, 50 je nakazano, da je bil Jezus še živ, ko se je to zgodilo. Zakaj obstaja razlika?

Po mojzesovski postavi je bilo prepovedano, da zločinec čez noč visi na usmrtitvenem kolu. (5. Mojzesova 21:22, 23) Zato je bilo v Jezusovih dneh običajno, da so zločincu, ki je bil pribit na kol in je ob koncu dneva še vedno živel, zlomili noge in tako pospešili umiranje. Ni se namreč mogel več dvigniti, da bi normalno dihal. Vojaki so noge zlomili samo hudodelnikoma, ki sta bila pribita na kol poleg Jezusa, niso pa jih zlomili Jezusu. To dejstvo nakazuje, da so mislili, da je bil že mrtev. Vojak mu je prebodel stran morda samo zato, da ne bi bil v dvomih in da bi preprečil kakršno koli kasnejšo oživitev, ki bi jo lahko drugi zmotno razglasili za vstajenje.

Besedilo v Matejevem evangeliju 27:49, 50 pa navaja drugačno zaporedje dogodkov. Tam piše: ‚Nekdo drug je vzel sulico in mu prebodel stran, in pritekli sta kri in voda. Jezus pa je spet z močnim glasom zaklical in izdihnil.‘ Stavek v ležečem tisku se ne pojavi v vseh starih biblijskih rokopisih. Veliko učenjakov meni, da je bil vstavljen kasneje, in sicer iz Janezovega evangelija, vendar na napačno mesto. Zato mnogo prevodov stavek loči z oklepaji, doda podčrtno opombo ali pa sploh cel stavek izpusti.

Westcottovo in Hortovo temeljno besedilo, ki je povečini tudi temelj za Prevod novi svet, postavi stavek med dvojne oklepaje. Pojasnjuje, da se za stavek »močno domneva, da so ga dodali prepisovalci«.

Povsem jasno je torej, da je poročilo iz Janezovega evangelija 19:33, 34 resnično in da je bil Jezus že mrtev, ko ga je rimski vojak prebodel s sulico.

 [Okvir/slika na strani 8]

MOČ BOŽJE BESEDE

Detlef je kot najstnik in žrtev razbite družine zašel v svet drog, alkohola in težkometalne glasbe. * Postal je tako imenovani obritoglavec in zaradi nasilnega vedenja je kmalu prišel navzkriž s policijo.

V severovzhodni Nemčiji je bilo leta 1992 v nekem gostinskem lokalu 60 obritoglavcev vpletenih v velik pretep s približno 35 pankerji. Pankerja Thomasa so tako močno pretepli, da je zaradi poškodb umrl. Nekaj kolovodij, tudi Detlefa, so po sodnem procesu, o katerem so na veliko poročala javna občila, zaprli.

Detlef je kmalu zatem, ko je bil izpuščen iz zapora, od Jehovovih prič prejel traktat z naslovom »Zakaj imamo v življenju toliko problemov«. Takoj je uvidel, da je to, kar piše, res, in s Pričami začel preučevati Biblijo. Zaradi tega se mu je življenje popolnoma spremenilo. Od leta 1996 je goreč Jehovov Pričevalec.

Siegfried, nekdanji panker, je bil dober prijatelj Thomasa, mladeniča, ki so ga ubili; tudi on je kasneje postal Priča in sedaj je občinski starešina. Ko je Siegfried obiskal Detlefovo občino, da bi imel biblijsko predavanje (mimogrede, tudi Thomasova mati občasno obiskuje tamkajšnje shode), ga je Detlef povabil na kosilo. Pred kakimi desetimi leti bi svoje sovraštvo težko nadzorovala, danes pa je njuna bratska ljubezen očitna.

Detlef in Siegfried se veselita, ko bosta Thomasu izrekla dobrodošlico na rajski zemlji. Detlef pravi: »Ko samo pomislim na to, mi privrejo solze v oči. Tako zelo mi je žal za to, kar sem storil.« Njuna skupna želja je, da bi, prav kakor danes pomagata drugim, tudi Thomasu pomagala spoznati Jehova in se veseliti upanja, ki ga daje Biblija.

Da, takšna je moč Božje Besede!

[Podčrtna opomba]

[Slika na strani 6]

Človeško telo je čudovita stvaritev

[Vir slike]

Anatomy Improved and Illustrated, London, 1723, Bernardino Genga