Vzpon na Dno Sabe

NIZOZEMSKI otok Saba je bil nekoč oporišče morskih razbojnikov, ki so pluli po vodah Karibskega morja in iskali svoj plen. Danes ta drobceni otok, ki leži 240 kilometrov vzhodno od Portorika, ponuja dom kakim 1600 prebivalcem in pet od teh je Jehovovih prič. Toda ti neustrašni oznanjevalci iščejo nekaj, kar je daleč dragocenejše od kakega plena. Marljivo iščejo ljudi, ki so »prav naravnani za dosego večnega življenja«. (Apostolska dela 13:48)

Dobra novica o Božjem kraljestvu je prvič prispela na otok 22. junija 1952, ko so Jehovove priče svoj 18-metrski dvojambornik Sibia zasidrali ob obali Sabe. (Matej 24:14) Misijonarja Gust Maki in Stanley Carter sta se povzpela po Lestvi, stezi z več kot 500 kamnitimi stopnicami, do Dna, prestolnice Sabe. * Več stoletij je bila ta ozka steza edina pot, po kateri se je lahko prišlo do otočanov.

Prvo poročilo o oznanjevanju kristjanov na Sabi je bilo objavljeno v Yearbook of Jehovah’s Witnesses za leto 1966. Glede na to poročilo je bil takrat na otoku dejaven le en Pričevalec. Kasneje je tam več let dobro novico oznanjevala neka družina iz Kanade. Pred kratkim pa sta na Sabo prišla Russel in Kathy, upokojen par iz Združenih držav, in sodelovala pri oznanjevanju. Poglejmo njuno zgodbo.

 Obisk Sabe

Z ženo prispeva z letalom in sva v gosteh pri Ronaldu, ki je bil v 1990-ih letih večinoma edini Pričevalec na otoku. Gostitelj naju čaka na letališču. Razveseli se majhne škatle, polne zelenjave, ki sva mu jo prinesla za darilo, saj se na otoku nihče ne ukvarja z zelenjadarstvom. Vkrcamo se na majhen tovornjak in se počasi cikcakasto vzpenjamo po gori Razgled vse do vrha tega ugaslega ognjenika.

Ustavimo se v vasici Peklenska vrata, kjer Ronald na oglasni deski preveri, ali je vabilo na nedeljsko javno predavanje še pritrjeno. Veseli smo, ko vidimo, da je. Skoči nazaj v tovornjak, nakar se vzpenjamo naprej do Vetrovne strani, največje vasi na otoku. Že samo ime pove, da ta slikovita vas leži na vetrovni strani otoka, kakih 400 metrov nad morsko gladino. Ko zavijemo na stransko cesto, ki vodi do Ronove koče, zagledamo na vhodnih vratih živobarven napis, ki hišo označuje za kraljestveno dvorano Jehovovih prič.

Med opoldanskim kosilom postavim vprašanje, zaradi katerega sva v prvi vrsti sploh prišla na obisk: »Kako je prišlo do tega, da si kraljestveni oznanjevalec na Sabi?«

»Ko smo konec leta 1993 končali gradnjo podružnice Jehovovih prič na Portoriku,« pravi Ron, »sva si z ženo želela ostati na dodelitvi v tujini. Nekoč prej sva s še enim pionirskim parom obiskala Sabo in izvedela, da je na otoku 1400 prebivalcev, a niti enega Pričevalca. Tako sva s podružničnim odborom v Portoriku govorila o tem, da bi se sem preselila.

Stvari so se dobro razvijale, in na koncu sva dobila vsa potrebna dovoljenja, da sva se lahko preselila. Na žalost je žena čez dve leti hudo zbolela, zato sva se vrnila v Kalifornijo. Po njeni smrti sem se vrnil na Sabo. Nimam namreč rad, da nekaj začnem in tega ne dokončam.«

Oznanjevanje po hišah na Sabi

Dnevna soba v Ronovi 100 let stari hiši je hkrati tudi kraljestvena dvorana. * Med zajtrkovanjem in pripravljanjem na oznanjevanje mimoidoči oblak namoči kuhinjo na prostem. Po zajtrku se pod razpršenimi oblaki odpravimo v Dno na dopoldansko oznanjevanje po hišah. Ron pri vsakem domu gospodarja pozdravi po imenu. Naši pogovori se vrtijo okoli dogodka, ki je bil nedavno objavljen v krajevnih novicah. Večina ljudi pozna Rona in njegovo oznanjevalsko delo, in veliko jih z veseljem sprejme biblijsko literaturo.

Zabeležiti si vse tiste, ki so se zanimali za kraljestveno sporočilo, je lahko izziv, če vaščanov ne poznaš. Zakaj? Zato, ker »zakon zahteva, da so vse hiše pobarvane z enako barvo,« pravi Ron. In res, ko se ozrem naokoli, opazim, da so vse hiše na Sabi bele z rdečo streho.

Po svetopisemskem pogovoru sogovornika povabimo, naj pride na javno biblijsko predavanje, ki bo v nedeljo v kraljestveni dvorani. Ko je Ron na otoku, ima javno predavanje vsak teden. Trenutno se na Sabi vodi 17 biblijskih poukov. Na slovesnosti v spomin na Kristusovo smrt leta 2004 je bilo navzočih 20 ljudi. Čeprav je ta številka videti prav majhna, pa pomeni en odstotek vsega prebivalstva na Sabi!

Prav zares, Jehovove priče ne skoparijo s trudom, da bi čim več ljudi dosegli z Božjim sporočilom o rešitvi. Zvesto opravljajo nalogo, naj ‚pridobivajo učence med ljudmi iz vseh narodov‘, pa naj bo to na drobcenem otoku, kot je Saba, ali pa po vsej celini. (Matej 28:19)

Žal se najin obisk izteka. Med vkrcavanjem na letalo pomahava v slovo. Nikoli ne bova pozabila najinega obiska na Sabi in trenutkov, ko smo se vzpenjali na Dno!

[Podčrtni opombi]

[Zemljevid na strani 10]

(Lega besedila – glej publikacijo)

PORTORIKO

[Navedba vira slike na strani 10]

Ozadje: www.sabatourism.com