Poudarki Rutine knjige
Jehovova beseda je živa
Poudarki Rutine knjige
PRISRČNA drama o zvestovdanosti med dvema ženskama. Pripoved o spoštovanju do Boga Jehova in zaupanju v njegovo pripravo. Zgodba, v kateri je poudarjeno Jehovovo močno zanimanje za Mesijevo rodovno linijo. Ganljiva pripoved o družinskih radostih in bridkostih. Vse to in še več je združeno v biblijski Rutini knjigi.
Rutina knjiga obsega približno enajst let, in sicer ‚dneve, ko so vladali sodniki‘ v Izraelu. (Ruta 1:1) V njej zapisani dogodki so se najverjetneje zgodili že na začetku obdobja sodnikov, saj je bil eden od junakov te resnične življenjske drame, posestnik Boaz, sin Rahabe, ki je živela v Jozuetovih dneh. (Jozue 2:1, 2; Ruta 2:1; Matej 1:5) Zgodbo je verjetno napisal prerok Samuel leta 1090 pr. n. št. To je edina biblijska knjiga, ki je poimenovana po neizraelski ženski. V njej zapisano sporočilo ‚je živo in ima močan vpliv‘. (Hebrejcem 4:12)
»KAMOR TI GREŠ, HOČEM ITI TUDI JAZ«
Naomi in Ruta s svojim prihodom v Betlehem vzbudita veliko pozornost. Glede starejše izmed njiju ženske v mestu sprašujejo: »Ali ni to Naomí?« Naomi na to vprašanje odgovarja: »Ne imenujte me Naomí, imenujte me Mara, zakaj Mogočni mi je poslal veliko bridkost. Polna sem odšla, a GOSPOD me vrača prazno.« (Ruta 1:19–21, SSP)
Ko se mora Naomi zaradi lakote v Izraelu z družino preseliti iz Betlehema v Moabsko deželo, je »polna« v tem pomenu, da ima moža in sinova. Toda nekaj časa zatem, ko se naselijo v Moabu, ji umre mož Elimelek. Kasneje se sinova poročita z Moabkama, Orfo in Ruto. Po približno desetih letih oba sinova umreta, ne da bi imela otroke. Tako vse tri žene ostanejo prepuščene same sebi. Naomi se tedaj odloči, da se vrne na Judovo, in njeni ovdoveli snahi gresta z njo. Med potjo jima Naomi prigovarja, naj se vrneta v Moab in si med svojim ljudstvom poiščeta moža. Orfa privoli. Ruta pa se oklene Naomi in ji reče: »Kamor ti greš, hočem iti tudi jaz, in kjerkoli ostaneš, ostanem tudi jaz: tvoje ljudstvo je ljudstvo moje, in tvoj Bog je moj Bog!« (Ruta 1:16)
Naomi in Ruta prispeta v Betlehem ob pričetku ječmenove žetve. Ruta se okoristi priprave, ki jo določa Božja postava, in paberkovati začne ravno na polju, ki pripada Elimelekovemu sorodniku – starejšemu Judu, Boazu. Pridobi si Boazovo naklonjenost in še naprej paberkuje na njegovem polju, ‚dokler se ječmenova in pšenična žetev‘ ne konča. (Ruta 2:23)
Odgovori na svetopisemska vprašanja:
1:8 – Zakaj je Naomi svojima snahama dejala, naj se vrneta »vsaka v svoje matere hišo« in ne v hišo svojega očeta? Nič ne piše, ali je bil Orfin oče takrat še živ. Vendar za Rutinega vemo, da je bil. (Ruta 2:11) Kljub temu je Naomi govorila o materini hiši, ker je morda menila, da se bosta snahi ob omenjanju njunih mater spomnili na tolažbo, ki jo daje materina naklonjenost. To bi bilo za hčeri, ki bi ju zaradi ločitve od ljubljene tašče preplavila žalost, še posebej tolažilno. Izjava pa je lahko izražala tudi misel, da sta imeli Rutina in Orfina mati, v nasprotju z Naomi, urejen in trden dom.
1:13, 21 – Ali je Jehova zagrenil življenje Naomi in ji storil hudo? Ne, in tudi Naomi Boga ni krivila za slabo. Vendar je glede na to, kaj vse se ji je zgodilo, menila, da se je Jehova obrnil proti njej. Bila je zagrenjena in razočarana. Poleg tega so v tistih dneh na otroke gledali kot na Božji blagoslov, neplodnost pa so imeli za prekletstvo. Naomi ni imela vnukov in tudi sinova sta ji že umrla, zato se ji je morda zdelo upravičeno skleniti, da jo je Jehova ponižal.
2:12 – Kakšno »popolno povračilo« je Jehova dal Ruti? Ruta je rodila sina in dobila prednost, da postane člen najpomembnejše rodovne linije v vsej zgodovini – v rodovni liniji Jezusa Kristusa. (Ruta 4:13–17; Matej 1:5, 16)
Pouk za nas:
1:8; 2:20. Naomi je kljub tragedijam, ki jih je doživela, še naprej zaupala v Jehovovo srčno dobrotljivost. Tudi mi bi morali ravnati enako, še zlasti ko se spoprijemamo s hudimi preizkušnjami.
1:9. Dom ne bi smel biti le kraj, kjer družinski člani jejo in spijo. Moral bi biti miren kraj pokoja in tolažbe.
1:14–16. Orfa se je »vrnila k svojemu ljudstvu in k svojemu bogu«. Ruta pa se ni vrnila. Zapustila je udobje in varnost svoje domovine in ostala zvestovdana Jehovu. Tudi nas bo to, da bomo zvestovdano ljubili Boga in se trudili biti požrtvovalni, zaščitilo pred tem, da bi popuščali sebičnim željam ter ‚se umikali in šli zato v pokončanje‘. (Hebrejcem 10:39)
2:2. Ruta se je želela okoristiti paberkovanja, priprave, ki je bila namenjena temu, da se z njo pomaga tujcem in tistim, ki so bili v stiski. Bila je ponižnega srca. Kristjan, ki živi v pomanjkanju, ne bi smel biti toliko ponosen, da ne bi hotel sprejeti ljubeče pomoči sovernikov ali državne podpore, do katere je upravičen.
2:7. Čeprav je imela Ruta pravico do paberkovanja, je vseeno prej prosila za dovoljenje. (3. Mojzesova 19:9, 10) S tem je pokazala krotkost. Tudi mi modro ravnamo, če ‚si prizadevamo za krotkost‘, saj »krotki [. . .] bodo podedovali deželo in se radovali v obilosti miru«. (Zefanija 2:3, NW; Psalm 37:11)
2:11. Ruta se je za Naomi izkazala več kot le sorodnica. Bila ji je prava prijateljica. (Pregovori 17:17) Njuno prijateljstvo je bilo trdno, saj je temeljilo na lastnostih, kot so ljubezen, zvestovdanost, sočutje, prijaznost in požrtvovalnost. Kar pa je še pomembnejše, temeljilo je na njuni duhovnosti – želji, da služita Jehovu in pripadata njegovim častilcem. Tudi mi imamo odlične priložnosti, da s pravimi častilci navežemo pristna prijateljstva.
2:15–17. Ruta je »pobirala na polju do večera«, tudi potem, ko ji je Boaz omogočil, da bi se nekoliko razbremenila. Pridno je delala. Kristjan bi moral biti na glasu kot marljiv delavec.
2:19–22. Naomi in Ruta sta večerne ure preživljali ob prijetnih pogovorih. Ostarela Naomi se je zanimala za to, kar je počela Ruta, ki je bila mlajša, in obe sta brez zadržkov povedali, kaj mislita in čutita. Ali naj bi bilo v krščanski družini kaj drugače?
2:22, 23. Ruta je v nasprotju z Jakobovo hčerjo Dino iskala družbo Jehovovih častilcev. Kako odličen zgled za nas! (1. Mojzesova 34:1, 2; 1. Korinčanom 15:33)
NAOMI POSTANE »POLNA«
Naomi je prestara, da bi imela otroke. Zato Ruti svetuje, naj jo nadomesti v poroki z odkupiteljem oziroma v svaškopravnem zakonu. Ruta taščina navodila uboga in prosi Boaza, naj jo odkupi. Boaz ji je pripravljen ustreči. Toda obstaja še bližji sorodnik, ki bi moral prvi dobiti to priložnost.
Boaz ne izgublja časa in zadevo skuša čimprej rešiti. Takoj naslednje jutro pred tega sorodnika zbere deset betlehemskih starešin in ga vpraša, ali bi bil pripravljen Ruto odkupiti. Moški odkloni. Tako odkupitelj postane Boaz in se poroči z Ruto. Rodi se jima sin Obed, ded kralja Davida. Betlehemske ženske zdaj pravijo Naomi: »Hvaljen bodi GOSPOD [. . .]! On poživi dušo tvojo in te bo podpiral v starosti tvoji; zakaj snaha tvoja, ki te ljubi, ga je rodila, in ona ti je boljša nego sedem sinov.« (Ruta 4:14, 15) Žena, ki se je v Betlehem vrnila ‚prazna‘, je zopet postala »polna«! (Ruta 1:21)
Odgovori na svetopisemska vprašanja:
3:11 – S čim si je Ruta pridobila sloves ‚krepostne žene‘? Drugi Rute niso občudovali zaradi ‚spletanja las‘ ali ‚nadevanja zlatega okrasja ali nošenja vrhnjih oblačil‘. Nasprotno, občudovali so jo zaradi ‚skritega človeka srca‘ – njene zvestovdanosti in ljubezni, ponižnosti in krotkosti, pridnosti in požrtvovalnosti. Bogaboječa ženska, ki želi biti na takšnem glasu kakor Ruta, si mora prizadevati, da neguje te lastnosti. (1. Petrovo 3:3, 4; Pregovori 31:28–31)
3:14 – Zakaj sta Ruta in Boaz vstala pred zoro? Tega nista storila, ker bi ponoči naredila kaj nemoralnega in ne bi želela, da se to izve. To, kar je tisto noč storila Ruta, se je očitno skladalo z ravnanjem, ki je bilo v navadi za žensko, ki je uveljavljala pravico do svaškopravnega zakona. Ravnala je po navodilih, ki jih je dobila od Naomi. Poleg tega je tudi Boaz s svojim odzivom jasno pokazal, da v Rutinem ravnanju ne vidi nič napačnega. (Ruta 3:2–13) Očitno sta Ruta in Boaz vstala zgodaj zato, da ne bi nikomur dala povoda za prazne govorice.
3:15 – Kaj je pomenilo to, da je Boaz dal Ruti šest meric ječmena? To je mogoče pomenilo, da je blizu Rutin dan počitka, tako kakor je za šestimi delovnimi dnevi nastopil dan počitka. Boaz ji bo zagotovil, da bo v hiši svojega moža našla »pokoj«. (Ruta 1:9; 3:1) Lahko tudi, da je bilo šest meric ječmena največ, kar bi lahko Ruta nesla na glavi.
3:16 – Glede na izvirno hebrejsko besedilo je Naomi vprašala Ruto: »Kdo si, hči moja?« Zakaj je to vprašala? Ali ni prepoznala svoje snahe? Čisto mogoče bi bilo, da Naomi ni prepoznala Rute, saj se je ta morda vrnila, ko je bil še mrak. Vendar pa je s tem vprašanjem lahko Naomi spraševala tudi po Rutinem možnem novem statusu v zvezi z odkupom.
4:6 – Kako bi lahko odkupitelj z odkupom ‚skazil‘ svojo dediščino? Kot prvo, če je tisti, ki je obubožal, prodal svojo dedno posest, je odkupitelj moral zemljo kupiti po ceni, ki je bila določena glede na leta, ki so ostala do naslednjega jubileja. (3. Mojzesova 25:25–27) S tem je zmanjšal vrednost lastnega posestva. Poleg tega naj bi odkupljeno zemljo podedoval sin, ki bi ga rodila Ruta, ne pa kdo od odkupiteljevih že živečih bližnjih sorodnikov.
Pouk za nas:
3:12; 4:1–6. Boaz je Jehovovo pripravo natančno upošteval. Ali tudi mi vestno upoštevamo teokratična navodila? (1. Korinčanom 14:40)
3:18. Naomi je Boazu zaupala. Ali naj ne bi tudi mi enako zaupali zvestim sovernikom? Ruta je bila pripravljena stopiti v svaškopravni zakon z moškim, ki ga sploh ni poznala, s človekom, ki ga Biblija ne omenja niti po imenu. (Ruta 4:1) Zakaj? Zato ker je zaupala Božji pripravi. Ali imamo tudi mi podobno zaupanje? Če na primer iščemo zakonskega tovariša, ali ubogamo nasvet, naj se poročimo »samo v Gospodu«? (1. Korinčanom 7:39)
4:13–16. Kakšno prednost je dobila Ruta, čeprav je bila Moabka in nekdanja častilka boga Kamosa! To je dobra ponazoritev načela, da »ni odvisno od tistega, ki želi, niti od tistega, ki se trudi, temveč od Boga, ki je usmiljen«. (Rimljanom 9:16)
Naj vas Bog ‚ob svojem času poviša‘
Jehova je v Rutini knjigi opisan kot Bog, ki je srčno dobrotljiv in ukrepa v korist svojih zvestovdanih služabnikov. (2. letopisov 16:9) Ko razmišljamo o tem, kako je bila Ruta blagoslovljena, vidimo, kako pomembno je, da zaupamo Bogu z brezpogojno vero in brez trohice dvoma verjamemo, da »obstaja in da nagrajuje tiste, ki ga iskreno iščejo«. (Hebrejcem 11:6)
Ruta, Naomi in Boaz so povsem zaupali Jehovovi pripravi in stvari so se zanje dobro iztekle. Enako »Bog skrbi, da vsa njegova dela med seboj sodelujejo v dobro teh, ki ljubijo Boga, teh, ki so poklicani skladno z njegovim namenom«. (Rimljanom 8:28) Vzemimo si torej k srcu nasvet apostola Petra: »Zato se ponižajte pod mogočno roko Boga, da bi vas ob svojem času povišal, in zvrnite nanj vse svoje skrbi, ker mu je mar za vas.« (1. Petrovo 5:6, 7)
[Slika na strani 26]
Ali veste, zakaj Ruta ni zapustila Naomi?
[Slika na strani 27]
S čim si je Ruta pridobila sloves ‚krepostne žene‘?
[Slika na strani 28]
Kakšno »popolno povračilo« je Jehova dal Ruti?