‚Bili ste kupljeni po določeni ceni‘

»Bili [ste] kupljeni po določeni ceni. Vsekakor slavite Boga.« (1. KORINČANOM 6:20)

1., 2. a) Kako se je pod mojzesovsko postavo moralo ravnati z Izraelci, ki so bili sužnji? b) Za kaj se je lahko odločil suženj, ki je imel rad svojega gospodarja?

»V STAREM veku je bilo suženjstvo vsesplošno razširjeno in sprejeto,« piše v Holman Illustrated Bible Dictionary. Doda še: »Gospodarstvo Egipta, Grčije in Rima je temeljilo na suženjskem delu. V prvem krščanskem stoletju je bil v Italiji suženj vsak tretji človek, v drugih deželah pa vsak peti.«

² Suženjstvo je obstajalo tudi v starem Izraelu, vendar pa so imeli hebrejski sužnji pod mojzesovsko postavo zagotovljeno zaščito. Postava je na primer določala, da lahko Izraelec služi kot suženj največ šest let. Sedmo leto je smel ‚brezplačno oditi v svobodo‘. Predpisi o ravnanju s sužnji pa so bili tako pravični in človeški, da je mojzesovska postava priskrbela celo naslednjo pripravo: »Ako bi [. . .] rekel tisti hlapec: Ljubim gospodarja svojega, ženo svojo in otroke svoje, ne maram oditi v svobodo, tedaj ga pripelje njegov gospodar pred sodnike, in postavi ga k vratom ali k podboju in mu prebodi uho s šilom; in bode mu hlapec za vselej.« (2. Mojzesova 21:2–6; 3. Mojzesova 25:42, 43; 5. Mojzesova 15:12–18)

3. a) Za katero suženjstvo so se kristjani v prvem stoletju odločili? b) Kaj nas vzgibava k temu, da služimo Bogu?

 ³ Ta priprava prostovoljnega suženjstva je dala nekakšen vpogled v suženjstvo, kakršnemu so podvrženi pravi kristjani. Biblijski pisci Pavel, Jakob, Peter in Juda so na primer zase dejali, da so Božji in Kristusovi sužnji. (Titu 1:1; Jakob 1:1; 2. Petrovo 1:1; Juda 1) Pavel je kristjane v Tesaloniki spomnil, da so »se od svojih malikov obrnili k Bogu, da bi sužnjevali živemu in pravemu Bogu«. (1. Tesaloničanom 1:9) Kaj pa je te kristjane spodbudilo, da so se prostovoljno odločili postati Božji sužnji? No, kaj je gnalo izraelskega sužnja, da se je odrekel osebni svobodi? Ali ni tega storil iz ljubezni do svojega gospodarja? Krščansko suženjstvo temelji na ljubezni do Boga. Ko spoznamo ter vzljubimo pravega in živega Boga, nas to vzgibava, da mu služimo »iz vsega srca svojega in iz vse duše svoje«. (5. Mojzesova 10:12, 13) Toda kaj pomeni to, da postanemo Božji in Kristusovi sužnji? Kako to vpliva na naše vsakodnevno življenje?

»Vse delajte Bogu v slavo«

4. Kako postanemo Božji in Kristusovi sužnji?

⁴ Suženj je po definiciji »nekdo, ki je pravna lastnina drugega človeka oziroma drugih ljudi in je dolžan biti brezpogojno ubogljiv«. Ko svoje življenje posvetimo Jehovu in se krstimo, postanemo njegova pravna lastnina. »Ne pripadate sebi, ker ste bili kupljeni po določeni ceni,« pojasnjuje apostol Pavel. (1. Korinčanom 6:19, 20) Ta cena je seveda odkupna žrtev Jezusa Kristusa. Na temelju te nas namreč Bog sprejema za svoje služabnike, bodisi da smo maziljeni kristjani ali pa njihovi spremljevalci z zemeljskim upanjem. (Efežanom 1:7; 2:13; Razodetje 5:9) Tako od krsta naprej »pripadamo Jehovu«. (Rimljanom 14:8) Ker pa smo kupljeni z dragoceno krvjo Jezusa Kristusa, postanemo tudi njegovi sužnji in smo dolžni izpolnjevati njegove zapovedi. (1. Petrovo 1:18, 19)

5. Katero glavno dolžnost imamo kot Jehovovi sužnji, in kako jo lahko izpolnimo?

⁵ Sužnji morajo svojega gospodarja ubogati. Naše suženjstvo je prostovoljno in k temu nas vzgibava ljubezen do Gospodarja.  »Ljubezen do Boga namreč pomeni to,« piše v Prvem Janezovem pismu 5:3, »da izpolnjujemo njegove zapovedi; pa vendar njegove zapovedi niso v breme.« Tako torej z ubogljivostjo dokazujemo svojo ljubezen kakor tudi podreditev. To se odseva v vseh naših dejanjih. »Če [. . .] jeste ali pijete ali delate kar koli drugega,« je dejal Pavel, »vse delajte Bogu v slavo.« (1. Korinčanom 10:31) V vsakodnevnem življenju želimo v vsem, tudi v majhnih rečeh, kazati, da ‚sužnjujmo Jehovu‘. (Rimljanom 12:11)

6. Kako to, da smo Božji sužnji, vpliva na odločitve, ki jih sprejemamo v življenju? Ponazorite s primerom.

⁶ Tako na primer želimo paziti, da upoštevamo voljo našega nebeškega Gospodarja, Jehova, pri sprejemanju odločitev. (Malahija 1:6) Težje odločitve lahko preizkusijo našo ubogljivost Bogu. Ali bomo raje upoštevali njegov nasvet, kakor pa poslušali nagibe svojega ‚varljivega‘ in ‚hudo popačenega‘ srca? (Jeremija 17:9) Melisa je neporočena kristjanka. Kmalu po tem, ko se je krstila, se je pričel zanjo zanimati neki mlad moški. Videti je bil prijeten in z Jehovovimi pričami je preučeval Biblijo. Vseeno pa je starešina govoril z Meliso o tem, kako modro je upoštevati Jehovovo zapoved, naj bi se poročili »samo v Gospodu«. (1. Korinčanom 7:39; 2. Korinčanom 6:14) »Ni mi bilo lahko sprejeti tega nasveta,« priznava Melisa. »Toda ker sem se posvetila Bogu, da bom izpolnjevala njegovo voljo, sem se odločila, da bom njegova jasna navodila ubogala.« Ko razmišlja o tem, kar se je zgodilo, pravi: »Tako vesela sem, da sem nasvet upoštevala. Moški je kmalu nehal preučevati. Če bi zvezo nadaljevala, bi bila sedaj poročena z nevernikom.«

7., 8. a) Zakaj ne bi smeli pretirano skrbeti za to, da ugajamo ljudem? b) Ponazorite, kako se da premagati strah pred človekom.

⁷ Smo Božji sužnji, zato ne smemo postati sužnji ljudem. (1. Korinčanom 7:23) Seveda si nihče med nami ne želi biti nepriljubljen, toda zavedati se moramo, da se merila kristjanov razlikujejo od meril tega sveta. Pavel je vprašal: »Ali [. . .] hočem ugoditi človeku?« Takole je sklenil: »Če bi še vedno ugajal  ljudem, ne bi bil Kristusov suženj.« (Galačanom 1:10) Enostavno ne moremo kar popustiti pritisku vrstnikov in si prizadevati, da bi ugajali ljudem. Kaj torej lahko storimo, ko se na nas pritiska, da bi se prilagodili?

⁸ Premislimo o Eleni, mladi kristjanki iz Španije. Kar nekaj njenih sošolcev je bilo krvodajalcev. Vedeli so, da je Elena Jehovova priča in da ne bi darovala krvi niti sprejela krvne transfuzije. Ko se ji je ponudila priložnost, da celotnemu razredu pojasni svoje stališče, se je prostovoljno javila, da pripravi predstavitev. »Iskreno povedano, bila sem zelo živčna,« pojasni Elena. »Toda dobro sem se pripravila in rezultati so bili presenetljivi. Mnogi sošolci so me pričeli spoštovati in učitelj mi je dejal, da občuduje delo, ki ga opravljam. Predvsem pa sem bila zadovoljna, ker sem lahko branila Jehovovo ime in mi je uspelo jasno razložiti razloge za svoje svetopisemsko stališče.« (1. Mojzesova 9:3, 4; Apostolska dela 15:28, 29) Da, kot Božji in Kristusovi sužnji smo drugačni. Vseeno pa si lahko pridobimo spoštovanje drugih, če smo pripravljeni spoštljivo zagovarjati svoje prepričanje. (1. Petrovo 3:15)

9. Kaj se naučimo od angela, ki se je prikazal apostolu Janezu?

⁹ Če se zavedamo, da smo Božji sužnji, nam lahko to tudi pomaga ostati ponižni. Apostola Janeza je ob neki priložnosti veličastno videnje o nebeškem Jeruzalemu tako prevzelo, da je padel pred noge angelu, ki je služil kot Božji govornik, da bi ga počastil. »Pazi!« mu je dejal angel. »Ne delaj tega! Tudi jaz sem samo suženj, tako kot ti in tvoji bratje, preroki, in tisti, ki izpolnjujejo besede tega zvitka. Boga části.« (Razodetje 22:8, 9) Kako odličen zgled je angel dal vsem Božjim sužnjem! Nekateri kristjani imajo morda v občini posebne odgovornosti. Vseeno pa je Jezus rekel: »Kdor koli hoče postati med vami velik, mora biti vaš strežnik in kdor koli hoče biti med vami prvi, mora biti vaš suženj.« (Matej 20:26, 27) Ker smo Jezusovi sledilci, smo vsi sužnji.

»Storili smo to, kar smo bili dolžni storiti«

10. Navedite svetopisemske primere, ki pokažejo, da zvestim Božjim služabnikom ni bilo vedno enostavno izpolnjevati Božje volje.

¹⁰ Za nepopolne ljudi ni vedno enostavno izpolnjevati Božje volje. Prerok Mojzes sprva ni želel ubogati, ko mu je Jehova dejal, naj popelje Izraelove sinove iz egiptovskega suženjstva. (2. Mojzesova 3:10, 11; 4:1, 10) Jona je, zatem ko mu je bilo naročeno, naj oznani sodno sporočilo Ninivljanom, ‚vstal, da bi zbežal v Tarsis, izpred obličja GOSPODOVEGA‘. (Jona 1:2, 3) Baruh, tajnik preroka Jeremija, se je pritoževal, ker je postal utrujen. (Jeremija 45:2, 3) Kako naj bi se odzvali, ko pridejo naše osebne želje ali pa to, kar nam je bolj pri srcu, v nasprotje z Božjo voljo? Na to nam bo odgovorila ena od Jezusovih ponazoritev.

11., 12. a) Na kratko opišite Jezusovo ponazoritev, zapisano v Lukovem evangeliju 17:7–10. b) Kaj se iz Jezusove ponazoritve naučimo?

¹¹ Jezus je govoril o sužnju, ki je ves dan na polju pasel gospodarjevo čredo. In ko se je po dvanajsturnem trdem delu utrujen  vrnil domov, ga gospodar ni povabil, naj sede k dobri večerji. Namesto tega mu je dejal: »Pripravi mi nekaj za večerjo ter si nadeni predpasnik in mi streži, dokler ne pojem in popijem, potem pa lahko ješ in piješ tudi ti.« Suženj je lahko za svoje potrebe poskrbel šele po tem, ko je postregel gospodarju. Jezus je ponazoritev sklenil takole: »Tako tudi vi, kadar storite vse, kar vam je bilo naloženo, recite: ‚Nekoristni sužnji smo. Storili smo to, kar smo bili dolžni storiti.‘« (Luka 17:7–10)

¹² Jezus s to ponazoritvijo ni želel reči, da Jehova ne ceni tega, kar storimo v njegovi službi. V Bibliji jasno piše: »Bog ni nepravičen, da bi pozabil vaše delo in ljubezen, ki ste jo pokazali do njegovega imena.« (Hebrejcem 6:10) Bistvo Jezusove prilike je v tem, da suženj ne more delati, kar njemu ugaja, oziroma se osredotočati na lastno ugodje. Ko smo se posvetili Bogu in se odločili, da bomo postali njegovi sužnji, smo privolili, da bomo njegovo voljo dali pred svojo lastno. Svojo voljo moramo podrediti Božji.

13., 14. a) Kdaj morda moramo premagati lastne težnje? b) Zakaj bi morali dovoliti, da prevlada Božja volja?

¹³ Morda moramo za to, da redno preučujemo Božjo Besedo in publikacije ‚zvestega in preudarnega sužnja‘ vložiti veliko truda. (Matej 24:45) Mogoče to še posebej občutimo, če nikoli nismo radi brali, ali pa takrat, kadar se v publikacijah razpravlja o ‚Božjih globočinah‘. (1. Korinčanom 2:10) Vendar ali ne bi bilo vseeno prav, da bi si sestavili urnik za osebno preučevanje? Morda se bomo morali za to, da se usedemo in si za preučevanje gradiva vzamemo čas, disciplinirati. Toda kako si bomo brez tega pridobili željo po ‚močni hrani, ki je za zrele ljudi‘? (Hebrejcem 5:14)

¹⁴ Kaj pa takrat, ko se vrnemo domov utrujeni od dolgega delovnega dne? Morda se moramo prisiliti, da gremo na krščanski shod. Mogoče pa neradi pričujemo neznancem. Celo Pavel je priznal, da lahko včasih objavljamo dobro novico »proti svoji volji«. (1. Korinčanom 9:17) Toda vse to delamo, ker nam Jehova, naš nebeški Gospodar, ki ga imamo radi, pravi, da moramo. In ali nismo zadovoljni in poživljeni, vsakič ko se potrudimo ter preučujemo, obiščemo shod in oznanjujemo? (Psalm 1:1, 2; 122:1; 145:10–13)

Ne ozirajte se »nazaj«

15. Kako nam je Jezus dal zgled glede podrejenosti Bogu?

¹⁵ Jezus Kristus je najboljši zgled podrejenosti nebeškemu Očetu. »Iz nebes nisem prišel zato, da bi delal svojo voljo, temveč voljo tistega, ki me je poslal,« je dejal svojim učencem. (Janez 6:38) Ko je v Getsemanskem vrtu doživljal stisko, je molil: »Moj Oče, če je mogoče, naj gre ta kelih mimo mene. Pa ne kakor hočem jaz, temveč kakor hočeš ti.« (Matej 26:39)

16., 17. a) Kako naj bi gledali na to, kar smo pustili za sabo? b) Pojasnite, zakaj je bil Pavel stvaren, ko je posvetna pričakovanja označil za »kup smeti«.

¹⁶ Jezus Kristus želi, da se zvesto držimo svoje odločitve, da bomo Božji sužnji. Rekel je: »Nihče, ki je položil svojo roko na plug in se ozira nazaj, ni primeren za Božje kraljestvo.« (Luka 9:62) Vsekakor ni dobro, da medtem ko sužnjujemo Bogu, nenehno premlevamo o tem, kaj smo pustili za sabo. Morali bi ceniti to, kar smo z odločitvijo, da postanemo Božji sužnji, pridobili. Pavel je Filipljanom napisal: »Resnično gledam na vse kot na izgubo zaradi neprekosljive vrednosti spoznanja o Kristusu Jezusu, mojem Gospodu. Zaradi njega sem sprejel izgubo vsega in imam vse to za  kup smeti, da bi pridobil Kristusa.« (Filipljanom 3:8)

¹⁷ Razmislite o tem, kaj vse je imel Pavel za kup smeti in čemu vse se je odrekel zaradi duhovnih nagrad, ki jih je bil deležen kot Božji suženj. Zapustil ni le udobja, ki mu ga je svet ponujal, temveč tudi možnost, da v prihodnosti postane voditelj v judovstvu. Če Pavel judovstva ne bi zapustil, bi morda lahko dosegel položaj, kakršnega je imel Simeon, sin Pavlovega vzgojitelja Gamaliela. (Apostolska dela 22:3; Galačanom 1:14) Simeon je postal voditelj farizejev in imel (kljub nekaterim zadržkom) pomembno vlogo v judovskem uporu proti Rimu v letih 66 do 70 n. št. V tem boju je tudi umrl, morda so ga usmrtili judovski skrajneži ali pa rimska vojska.

18. Navedite zgled, ki pokaže, kako so duhovni dosežki nagrajujoči.

¹⁸ Veliko Jehovovih prič je posnemalo Pavlov zgled. »Nekaj let po tem, ko sem končala šolo, sem se zaposlila kot tajnica pri nekem znanem londonskem odvetniku,« pravi Jean. »Delo mi je bilo všeč in veliko sem zaslužila, toda v srcu sem vedela, da bi lahko za Jehova naredila več. Navsezadnje sem dala odpoved in začela pionirati. Kako hvaležna sem, da sem se pred skoraj 20 leti odločila za ta korak! Polnočasna služba mi je življenje obogatila bolj, kot bi mi ga lahko katera koli služba tajnice. Ni večjega zadovoljstva od tega, ko vidiš, kako lahko Jehovova Beseda komu spremeni življenje. Sodelovati pri tem je čudovito. To, kar dajemo Jehovu, se ne more primerjati s tem, kar od njega prejemamo.«

19. Kaj naj bi bili odločeni in zakaj?

¹⁹ Razmere se nam morda sčasoma spremenijo. Toda naša posvetitev Bogu Jehovu ostane nespremenjena. Še vedno smo njegovi sužnji, nam pa prepušča odločitev, kako bomo najbolje uporabili svoj čas, energijo, sposobnosti in drugo. Tako lahko s svojimi odločitvami odsevamo ljubezen do njega. Pokažemo tudi, koliko smo se pripravljeni žrtvovati. (Matej 6:33) Ali ne bi bilo prav, da bi bili ne glede na svoje razmere odločeni, da damo Jehovu najboljše? Pavel je napisal: »Če je [. . .] najprej pripravljenost, je še posebej zaželena glede na to, kar kdo ima, ne pa glede na to, česar nima.« (2. Korinčanom 8:12)

»Vaš sad«

20., 21. a) Kateri sad prinašajo Božji sužnji? b) Kako Jehova nagrajuje tiste, ki mu dajejo najboljše?

²⁰ Biti Božji suženj ni neznosno breme. Prav nasprotno, osvobaja nas pogubne oblike suženjstva, ki nas ropa sreče. »Ker ste bili osvobojeni greha in ste postali sužnji Bogu,« je napisal Pavel, »je zdaj vaš sad vaša svetost, končni rezultat pa je večno življenje.« (Rimljanom 6:22) Sad našega sužnjevanja Bogu je svetost, in sicer v tem pomenu, da uživamo koristi svetega oziroma moralno čistega vedenja. Poleg tega takšno sužnjevanje vodi v večno življenje v prihodnosti.

²¹ Jehova je s svojimi sužnji velikodušen. Ko v njegovi službi damo od sebe najboljše, nam odpre ‚zatvornice na nebu‘ in nam izlije »blagoslov do preobilice«. (Malahija 3:10) Biti Jehovov suženj vso večnost bo zares pravo veselje!

Ali se spomnite?

• Zakaj postanemo Božji sužnji?

• Kako pokažemo, da se podrejamo Božji volji?

• Zakaj naj bi bili pripravljeni dati Jehovovo voljo pred svojo lastno?

• Zakaj se ne bi smeli ‚ozirati nazaj‘?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na straneh 16, 17]

Priprava prostovoljnega suženjstva v Izraelu je dala nekakšen vpogled v krščansko suženjstvo

[Slika na strani 17]

Božji sužnji postanemo ob krstu

[Sliki na strani 17]

Kristjanom je Božja volja na prvem mestu

[Slika na strani 18]

Mojzes se je obotavljal sprejeti nalogo