Poudarki Prve Samuelove knjige
Jehovova beseda je živa
Poudarki Prve Samuelove knjige
PIŠE se leto 1117 pr. n. št. Minilo je kakih 300 let, odkar je Jozue dokončno osvojil Obljubljeno deželo. Starešine v Izraelu pristopijo k Jehovovemu preroku z nenavadno prošnjo. Prerok glede tega moli in Jehova jih usliši. S tem se konča obdobje sodnikov in prične doba človeških kraljev. V Prvi Samuelovi knjigi so opisani vznemirljivi dogodki, ki so se zvrstili ob tej prelomnici v zgodovini izraelskega naroda.
Prva Samuelova knjiga, ki so jo napisali Samuel, Natan in Gad, zajema obdobje, ki je trajalo 102 leti – od leta 1180 do 1078 pr. n. št. (1. letopisov 29:29) Govori o štirih izraelskih voditeljih. Dva služita kot sodnika in dva kot kralja; dva sta Jehovu poslušna, dva pa ne. Poleg tega spoznamo tudi dve zgledni ženski in pogumnega, toda nežnega vojaka. Iz teh zgledov dobimo dragocen pouk, saj se lahko naučimo, kakšno stališče in ravnanje naj bi posnemali in kakšnega naj bi se ogibali. Vsebina Prve Samuelove knjige lahko torej močno vpliva na naše razmišljanje in ravnanje. (Hebrejcem 4:12)
NAMESTO ELIJA ZAČNE SODITI SAMUEL
Je praznik spravljanja in Ana, ki živi v Rami, je presrečna. * Jehova je odgovoril na njene molitve in rodila je sina. Da bi izpolnila svojo zaobljubo, sina Samuela pripelje »v hišo GOSPODOVO«, da bi tam služil. Deček postane »strežnik GOSPODU pred očmi Elija duhovnika«. (1. Samuelova 1:24; 2:11) Ko je Samuel še rosno mlad, Jehova govori z njim in objavi obsodbo nad Elijevo hišo. Kasneje, ko odraste, pa ga vsi ljudje v Izraelu priznavajo za Jehovovega preroka.
Čez nekaj časa Izrael napadejo Filistejci. Zaplenijo skrinjo zaveze in umorijo Elijeva sinova. Ko ostareli Eli sliši to novico, umre. »Sodil [je] Izraela štirideset let.« (1. Samuelova 4:18) Izkaže se, da je za Filistejce pogubno, ker imajo skrinjo zaveze, zato jo Izraelcem vrnejo. Sedaj Izraelu sodi Samuel in v deželi je mir.
Odgovori na svetopisemska vprašanja:
2:10 – Zakaj je Ana prosila Jehova, naj »da moč kralju svojemu«, ko pa v Izraelu še ni bil postavljen človeški kralj? To, da bodo Izraelci imeli človeškega kralja, je bilo napovedano že v mojzesovski postavi. (5. Mojzesova 17:14–18) Jakob je na smrtni postelji prerokoval: »Ne vzame se žezlo [simbol kraljevske oblasti] od Jude.« (1. Mojzesova 49:10) Poleg tega je Jehova o Sari, prednici Izraelcev, rekel: »Kralji ljudstev bodo iz nje.« (1. Mojzesova 17:16) Ana je torej molila glede bodočega kralja.
3:3 – Ali je Samuel res spal v Najsvetejšem? Ne, ni. Samuel je bil levit iz neduhovniške družine Kahatovcev. (1. letopisov 6:33–38) Kot tak ni smel ‚hoditi noter gledat svetih reči‘. (4. Mojzesova 4:17–20) Edini del svetišča, do katerega je imel dostop, je bilo dvorišče shodnega šotora. Tam je najbrž tudi spal. Najverjetneje je tudi Eli spal nekje na dvorišču. Izraz »kjer je bila skrinja Božja« se očitno nanaša na področje, kjer je stal shodni šotor.
7:7–9, 17 – Kako to, da je Samuel daroval žgalno žrtev v Micpi in postavil oltar v Rami, ko pa so morali žrtve redno darovati le na mestu, ki ga je izbral Jehova? (5. Mojzesova 12:4–7, 13, 14; Jozue 22:19) Ko sveta skrinja zaveze ni bila več v shodnem šotoru v Silu, Jehovova navzočnost tam ni bila več očitna. Samuel je zato kot Božji predstavnik v Micpi daroval žgalno žrtev in v Rami postavil oltar. Videti je, da je Jehova ti dejanji odobraval.
Pouk za nas:
1:11, 12, 21–23; 2:19. Ana je s svojo gorečo molitvijo, ponižnostjo, hvaležnostjo za Jehovovo dobrotljivost in s svojo trajno materinsko naklonjenostjo zgled vsem bogaboječim ženskam.
1:8. Elkana je dal zares odličen zgled, ko je druge krepil z besedami! (Job 16:5) Najprej je žalostno Ano neobtožujoče vprašal: »Zakaj ti je srce žalostno?« S tem jo je spodbudil, da je spregovorila o svojih občutkih. Nato ji je zagotovil, da jo ima rad, ko ji je rekel: »Nisem li jaz boljši tebi nego deset sinov?«
2:26; 3:5–8, 15, 19. Če vztrajamo pri delu, ki nam ga je dodelil Bog, če se okoriščamo duhovnega šolanja ter smo vljudni in spoštljivi, postanemo ‚prijetni‘ Bogu in ljudem.
4:3, 4, 10. Celo tako svet predmet, kakor je bila skrinja zaveze, se ni izkazal za amulet, ki bi ščitil. Moramo se ‚varovati malikov‘. (1. Janezovo 5:21)
ALI JE PRVI IZRAELSKI KRALJ USPEŠEN?
Samuel je zvest Jehovu vse svoje življenje, toda njegovi sinovi ne živijo bogovdano. Ko starešine v Izraelu zahtevajo človeškega kralja, jim Jehova ugodi. Samuel upošteva Jehovove napotke in za kralja pomazili Savla, čednega Benjaminca. Savel svoj položaj kralja okrepi, ko premaga Amonce.
Savlov pogumni sin Jonatan porazi filistejsko garnizijo. Filistejci pridejo nad Izraelce z veliko vojsko. Savla zgrabi panika in iz neposlušnosti sam daruje žgalno žrtev. Pogumni Jonatan vzame s seboj samo svojega oproda in napade neko drugo filistejsko oporišče. Toda zaradi Savlove prenagljene zaobljube zmaga ni popolna. Savel se ‚bojuje na vseh straneh‘ proti vsem svojim sovražnikom. (1. Samuelova 14:47) Vendar ko porazi Amalekovce, ne posluša Jehova, saj ne uniči vsega, kar je »posvečeno za uničenje«. (3. Mojzesova 27:28, 29, NW) Zato Jehova Savla kot kralja ne odobrava več.
Odgovori na svetopisemska vprašanja:
9:9 – Kaj pomenijo besede ‚prorok se je namreč nekdaj imenoval videc‘? Te besede morda nakazujejo, da je bil v dneh Samuela in v obdobju izraelskih kraljev, ko so preroki postali pomembnejši, naziv »videc« nadomeščen z izrazom »prerok«. Samuel velja za prvega v vrsti prerokov. (Apostolska dela 3:24)
14:24–32, 44, 45 – Ali je Jonatan izgubil Božjo naklonjenost, ker je jedel med in tako prekršil Savlovo zaobljubo? Ni videti, da bi Jonatan zaradi tega izgubil Božjo naklonjenost. Kot prvo, Jonatan ni vedel za zaobljubo svojega očeta. Poleg tega pa je ta zaobljuba, ki je bila dana bodisi zaradi napačne vneme bodisi zaradi napačnega pogleda na kraljevsko moč, ljudem povzročila težave. Kako neki bi lahko Bog odobraval takšno zaobljubo? Čeprav je bil Jonatan pripravljen sprejeti posledice, ker je prekršil zaobljubo, je ostal živ.
15:6 – Zakaj je bil Savel do Kenejcev še posebej prijazen? Kenejci so bili sinovi Mojzesovega tasta. Izraelcem so pomagali, ko so ti odrinili od gore Sinaj. (4. Mojzesova 10:29–32) V Kanaanski deželi so Kenejci tudi nekaj časa prebivali z Judovimi sinovi. (Sodniki 1:16) Čeprav so kasneje živeli z Amalekovci in drugimi narodi, so z Izraelci ohranili prijateljske odnose. Torej jih je Savel upravičeno ohranil pri življenju.
Pouk za nas:
9:21; 10:22, 27. Ko je Savel postal kralj, sta ga skromnost in ponižnost varovali, da ni ravnal nepremišljeno, ko se neki »ničvredneži« (SSP) niso strinjali, da postane kralj. Ti lastnosti nas res varujeta pred nespametnim ravnanjem!
12:20, 21. Nikoli ne dovolimo, da bi nas ‚ničevi maliki‘, denimo zaupanje v človeka in vojaško moč ali pa malikovanje, odvrnili od služenja Jehovu.
12:24. Ključno pri tem, da ohranimo spoštljiv strah do Jehova in mu služimo z vsem svojim srcem, je to, da ‚vidimo, kakšne velike reči je storil‘ za svoje ljudstvo v preteklosti in danes.
13:10–14; 15:22–25, 30. Varujmo se napuha oziroma prevzetnosti – najsibo v obliki neposlušnega ravnanja ali pa ponosnega stališča. (Pregovori 11:2)
ZA KRALJA JE IZBRAN PASTIRČEK
Samuel za bodočega kralja pomazili Davida iz Judovega rodu. Kmalu zatem David umori filistejskega velikana Goliata z enim samim kamnom iz prače. Med Davidom in Jonatanom se stke tesno prijateljstvo. Savel postavi Davida čez svoje vojake. Ker je David že velikokrat zmagal, Izraelke pojejo: »Savel je pobil svoj tisoč, a David svojih deset tisoč!« (1. Samuelova 18:7) Savel poln zavisti skuša Davida umoriti. Po treh Savlovih napadih David pobegne in postane begunec.
David v letih, ko živi kot begunec, Savla dvakrat ohrani pri življenju. Poleg tega sreča lepo Abigailo in se kasneje z njo tudi poroči. Ko Filistejci napadejo Izrael, Savel prosi Jehova za pomoč. Toda Jehova ga je zapustil. Samuel je umrl. Savel se iz obupa posvetuje s spiritističnim medijem, vendar izve, da bo v bitki s Filistejci umrl. Med to bitko je Savel hudo ranjen, njegovi sinovi pa umorjeni. Pripoved se konča, ko Savel kot neuspešen kralj umre. David se še zmeraj skriva.
Odgovori na svetopisemska vprašanja:
16:14 – Kaj je bil hudi duh, ki je vznemirjal Savla? Hudi duh, ki je Savla oropal notranjega miru, so bili njegovi lastni slabi nagibi, ki jih je gojil v mislih in srcu – njegovo notranje nagnjenje, da bi delal to, kar je napačno. Ko Jehova Savlu ni več naklanjal svetega duha, je bil Savel ob zaščito tega duha in prevzel ga je njegov lastni hudi duh. Ker je Bog dopustil, da je svetega duha nadomestil hudi duh, je ta poimenovan »hud duh od GOSPODA«.
17:55–58 – Zakaj je Savel spraševal, čigav sin je David, če imamo v mislih Prvo Samuelovo knjigo 16:17–23? Savel ni spraševal samo tega, kako je Davidovemu očetu ime. Zelo verjetno je želel vedeti, kakšen človek je bil oče dečka, ki je pravkar naredil nekaj neverjetnega, namreč umoril velikana.
Pouk za nas:
16:6, 7. Ne dovolimo, da bi druge prenagljeno ocenjevali oziroma da bi nas prevzel njihov zunanji videz, temveč si prizadevajmo nanje gledati kakor Jehova.
17:47–50. Pogumno se lahko spoprimemo z nasprotovanjem ali preganjanjem Goliatu podobnih sovražnikov, saj »GOSPODOV je boj«.
18:1, 3; 20:41, 42. Prave prijatelje lahko najdemo med tistimi, ki ljubijo Jehova.
21:12, 13. Jehova od nas pričakuje, da bomo pri spoprijemanju s težavami v življenju uporabljali svoje umske zmožnosti in sposobnosti. Dal nam je svojo navdihnjeno Besedo, ki nam podeljuje preudarnost, spoznanje in premišljenost. (Pregovori 1:4, NW) Poleg tega nam lahko pomagajo postavljeni krščanski starešine.
24:6; 26:11. David je zares odličen zgled v tem, kako je iskreno spoštoval Jehovovega maziljenca!
25:23–33. Abigailina razumnost je vredna posnemanja.
28:8–19. Zli duhovi se v prizadevanju, da bi ljudem škodili oziroma jih zavajali, lahko izdajajo za določeno umrlo osebo. Ogibati se moramo vseh oblik spiritizma. (5. Mojzesova 18:10–12)
30:23, 24. Ta odločitev, ki temelji na Četrti Mojzesovi knjigi 31:27, kaže, da Jehova ceni tiste, ki v občini opravljajo navidez manj pomembne naloge. Kar koli torej delamo, ‚delajmo to iz vse duše kakor Jehovu, in ne ljudem‘. (Kološanom 3:23)
Kaj je ‚boljše nego daritev‘?
Katera temeljna resnica je poudarjena z doživetji Elija, Samuela, Savla in Davida? Ta resnica se glasi: »Pokorščina je boljša nego daritev, in poslušati je bolje nego prinašati tolstino ovnov. Zakaj upor je kakor greh čaranja, in samovolja kakor malikovalstvo in podobočastje.« (1. Samuelova 15:22, 23)
Zares imamo veliko prednost, da lahko sodelujemo pri svetovnem oznanjevanju Kraljestva in pridobivanju učencev! Ko Jehovu darujemo »sad ustnic«, bi morali po svojih najboljših močeh poslušati smernice,ki jih daje po svoji napisani Besedi in zemeljskem delu svoje organizacije. (Ozea 14:2; Hebrejcem 13:15)
[Podčrtna opomba]
^ odst. 3 Za to, kje se nahajajo različni kraji, omenjeni v Prvi Samuelovi knjigi, glej brošuro Oglejmo si dobro deželo na 18. in 19. strani; izdali Jehovove priče.
[Slika na strani 23]
Prvi izraelski kralj se je iz ponižnega in skromnega vladarja prelevil v ponosnega in prevzetnega monarha
[Slika na strani 24]
O čem smo lahko prepričani, ko se spoprijemamo z nasprotovanjem Goliatu podobnih sovražnikov?